Materino mleko je za dojenčka v prvih šestih mesecih življenja najboljša in najpopolnejša hrana, ki zagotavlja vse potrebne hranilne snovi za zdravo rast in razvoj. Poleg beljakovin in esencialnih maščobnih kislin vsebuje tudi zaščitne snovi, ki ščitijo dojenčka pred okužbami in boleznimi, česar s prilagojenimi formulami ne moremo popolnoma zagotoviti. Dojenje zmanjšuje tveganje za alergije, bakterijske okužbe, okužbe dihal, vnetja srednjega ušesa ter preprečuje zaprtje. Znanstveno je dokazano, da dojenje zmanjšuje pojavnost prekomerne telesne teže, debelosti in povišanega holesterola v otroštvu. Materino mleko je lahko prebavljivo, dojenje krepi čustveno vez med materjo in dojenčkom ter je brezplačna, prenosna in higienična hrana. Edini dodatek, ki ga izključno dojen dojenček potrebuje v prvih šestih mesecih, je vitamin D v obliki kapljic, ki jih predpiše pediater.
Ko dojenje ni mogoče, se dojenčku ponudi prilagojena začetna mlečna formula, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalna delno prilagojena mlečna formula. Te formule so zasnovane tako, da so čim bolj podobne materinemu mleku po hranilni sestavi in energijski vrednosti.
Prednosti dojenja za mater in otroka
Dojenje prinaša številne koristi tudi materam. Takoj po porodu spodbuja izločanje oksitocina, ki pomaga pri krčenju maternice in zmanjšuje poporodno krvavenje. Pospešuje presnovo in pripomore k naravnemu zniževanju telesne teže po porodu. Zmanjšuje tveganje za raka dojke pred menopavzo in rakava obolenja jajčnikov, verjetno pa tudi tveganje za osteoporozo po menopavzi. Poleg tega, da so dojeni dojenčki bolj zdravi, so tudi njihove mame bolj mirne. Dojenje ima pozitiven vpliv na okolje, saj zmanjšuje količino odpadne embalaže.
V nekaterih primerih pa kljub želji matere dojenje ni mogoče zaradi nezadostne količine mleka ali zdravstvenih razlogov.
Ključni vidiki dojenja
Začetek dojenja: Za uspešno dojenje je ključno, da se z njim prične takoj po porodu. Novorojenčka po porodu posušijo in ga namestijo v tesen stik "koža na kožo" z materjo, idealno vsaj dve uri ali do prvega podoja. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne izpusti bradavice.
Kolostrum in prehodno mleko: V prvih treh do petih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. To je gosta, rumenkasta tekočina, bogata z imunoglobulini, beljakovinami, maščobami ter vitamini in minerali, ki jih nekateri imenujejo kar "prvo cepivo". Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. V prvih treh do petih dneh po porodu dojke začnejo izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko.
Pogostost in trajanje podojev: V prvem mesecu novorojenčka pristavljamo k prsim, ko to želi, s tem pa se podaljšuje čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut, zato naj dojenje traja 10 do 20 minut. Dojenček naj dojko popolnoma izprazni, če tega ne stori sam, pa naj to dodatno stori mati.
Zadostni vnos mleka: Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju je število mokrih pleničk (6 ali več na 24 ur). Običajno dojenček v nekaj tednih vzpostavi ritem s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.
Znaki pripravljenosti na hranjenje: Novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z različnimi znaki, kot so povečana budnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, sesalni gibi in zvoki sesanja. Jok je pozni znak lakote.
Individualne potrebe: Nekateri dojenčki želijo sesati pogosto, celo 12-krat ali večkrat na dan, kar je normalno in pomaga vzpostaviti dobro preskrbljenost z mlekom. Mati morajo pri teh dojenčkih pomagati vzpostaviti ritem hranjenja. Po dopolnjenem tretjem mesecu se lahko postopoma vzpostavi šest do sedem enakomerno razporejenih obrokov.
Dojenčki, ki veliko spijo: Če dojenček dolgo spi med obroki, je morda znak, da nima dovolj mleka in varčuje z energijo. V takem primeru se posvetujte s patronažno sestro, ki bo dojenčka stehtala.
Dodatek vitamina D: Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega razen dodatka vitamina D v obliki kapljic AD3 ali D3 po predpisu pediatra. Dojenčkom ni treba ponujati vode ali čajev.
Dojenje: Kako izgleda pravilno pristavljanje - Klavdija Slapar, strokovnjakinja za dojenje
Položaj pri dojenju
Dojenje naj poteka v sedečem položaju, razen če je mati po porodu še zelo utrujena ali je imela carski rez. V takem primeru lahko doji leže. Ko je mati sposobna, naj se navadi na dojenje v sedečem položaju. Novorojenčka oziroma dojenčka je pri dojenju treba držati v naročju v bočnem položaju. Otrokova glavica naj bo podprta s komolcem na najširšem delu glavice, tako da je v ravni liniji s kolkom in ramo. Otroka ne smemo prekomerno stiskati k sebi, da mu ne oviramo dihalnih poti.
Do kdaj dojiti?
Pediatri večinoma priporočajo čim daljše dojenje zaradi številnih koristnih sestavin v materinem mleku. Vendar je treba upoštevati tudi razvojne vidike otroka. Z razvojnega stališča naj bi se otrok dojil toliko časa, dokler ni pripravljen na uživanje goste, trde hrane. Postopoma se dojenje nadomešča z gosto hrano. Ko otrok zaužije dovolj goste hrane za cel obrok, dojenja pri tem obroku ni več potrebno. Tudi nočno dojenje ni več potrebno, ko otrok za večerjo poje celo porcijo goste hrane. Predolgo dojenje, ko to ni več potrebno, lahko zavira psihični razvoj otroka, podaljšuje odvisnost od mame ter ovira razvoj motorike ust za žvečenje, grizenje in govor.
Skrb za dojk in bradavice
Za nego dojk med dojenjem ne potrebujete posebnih mil, losjonov ali krem. Po kopanju ali tuširanju dojke in bradavice le temeljito splaknite z vodo. Izogibajte se milom, alkoholu in drugim sredstvom, ki bi izsušila kožo. Če bradavice razpokajo, jih negujte z izbrizganim mlekom ali lanolinskim mazilom.
Naval mleka in zastoji
Med drugim in petim dnem po porodu se količina materinega mleka poveča. Če mati pogosto doji v prvih dneh, ne bo imela zastoja. Če pa mleko zastaja, so dojke otekle, tople in boleče. Pomagate si lahko s toplim obkladkom pred dojenjem, nežno masažo, dojenjem na uro in pol do dve uri ter hladnim obkladkom med podoji. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, izbrizgajte nekaj mleka. Če otrok ne izsesa dovolj mleka, si pomagajte z ročnim ali strojnim brizganjem mleka.
Kako vemo, da imamo dovolj mleka?
Če otrok zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato, ima dovolj hrane. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov, manj pogosto odvajajo blato. Otrok pridobiva na teži vsaj 110-200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože.
Črpanje materinega mleka
Nekatere mamice se odločijo za hranjenje otroka izključno s pomočjo izčrpavanja materinega mleka. Razlogi so lahko različni: prezgodnji porod, težave z sesanjem, mastitis, več dojenčkov hkrati, vrnitev na delo ali preprosto želja, da otrok prejme materino mleko, ne da bi neposredno dojil. Črpanje mleka zahteva večkratno dnevno izčrpavanje, včasih tudi ponoči, ter skrb za pripravo in sterilizacijo stekleničk.
Načini izčrpavanja mleka:
- Ročno črpanje: Najstarejši, ekološki in poceni način, ki ne potrebuje dodatne opreme. Z rokami si mati pomaga izčrpati mleko, pri čemer ne bi smelo biti boleče ali povzročati modric. Pred črpanjem si lahko pomagate s tehnikami za sproščanje dojk: tuširanje s toplo vodo, topli obkladki, dihalne vaje, nežna masaža dojk, trepljanje in rahlo tresenje dojk.
- Črpanje s pomočjo črpalke: Priporočljivo za večje količine mleka. Obstajata ročna in električna črpalka.
- Ročna črpalka: Omogoča samostojno izbiro ritma črpanja, a je lahko utrujajoča za zapestje in prste. Primerna je za občasno črpanje in lahka za prenašanje.
- Električna črpalka: Lahko je enojna ali dvojna, hitrejša in enostavnejša za uporabo, vendar dražja. Omogoča obilnejšo laktacijo v krajšem času in ima različne možnosti hitrosti črpanja. Za vsakodnevno črpanje je dobra električna črpalka dobra naložba.
Ustrezen nastavek: Med nastavkom in bradavico mora biti 2-3 mm prostora. Boleče črpanje, rane na bradavicah, svetlo obarvane bradavice ali mastitis so znaki neustrezne velikosti nastavkov.
Shranjevanje črpalk in mleka: Črpalko shranjujte v plastični vrečki v hladilniku. Mleko nujno označite z datumom črpanja.
Ključne informacije o črpanju materinega mleka:
- Najboljši čas za črpanje: Zjutraj, ko sta dojki ponavadi bolj polni.
- Embalaža za shranjevanje: Priporočljivo je shranjevanje v 60-120 ml embalažah (stekleničkah, posodicah, vrečkah), kar predstavlja povprečno količino dojenčkovega obroka.
- Odmrzovanje in pogrevanje: Ko mleko enkrat odmrznete, ga je treba porabiti v 24 urah. Materinega mleka se ne sme ponovno zamrzovati. Segrevajte ga v posodi z vročo vodo (ne prevreti) ali na sobno temperaturo. Izogibajte se segrevanju v mikrovalovni pečici, saj uničuje koristne sestavine.
Trajnost črpanega mleka:
- Sobna temperatura: Do 8 ur (v zaprti posodi)
- Hladilnik: Vsaj 3 dni
- Zamrzovalnik: Vsaj 3 mesece
Izbira ustrezne opreme
Za uspešno črpanje mleka je pomembna izbira ustrezne opreme, kar pomeni izbiro prave velikosti nastavkov z dovolj veliko odprtino.
Hranjenje otroka po steklenički
Materino mleko lahko otrok zaužije tudi po steklenički. Pri tem je pomembno pravilno prisesanje otroka na stekleničko, da se izognemo morebitnim težavam z želodcem ali prekomernim vnosom zraka.
Ne pustite, da vam vzbujajo slabo vest
Na koncu je pomembno poudariti, da se nobena mati ne sme počutiti krivo ali biti kritizirana zaradi svoje odločitve glede načina hranjenja otroka. To je osebna izbira in pravica vsake starševske odločitve, ne glede na razloge.
Prehod na dopolnilno prehrano
Po dopolnjenem šestem mesecu starosti se prične z uvajanjem dopolnilne prehrane. Postopno se uvajajo zelenjavni, nato zelenjavno-krompirjevi in zelenjavno-krompirjevo-mesni obroki, sledijo mlečno-žitne in žitno-sadne kašice. Pomembno je postopno uvajanje novih živil, v enotedenskih presledkih, ob tem pa spremljanje otrokovih reakcij.
Ključne smernice za uvajanje dopolnilne prehrane:
- Začetek: Od 4. do 6. meseca starosti, z zelenjavnimi ali sadnimi kašicami.
- Postopnost: Uvajanje novih živil v majhnih količinah, postopoma.
- Raznolikost: Ponudba različnih okusov in tekstur.
- Gluten: Postopno uvajanje med 6. in 7. mesecem starosti.
- Alergeni: Jajčni rumenjak in ribe po 6. mesecu, jajčni beljak, morski sadeži in med po prvem letu starosti. Kravje mleko kot glavni napitek po prvem letu starosti.
- Sladkor in sol: Dodajanje šele po prvem letu starosti.
- Priprava hrane: Sveža, nepredelana hrana, brez dodanega sladkorja, soli in trans maščob.
Voda in čaji
Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali drugih tekočin. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane se prične nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.
Pomembnost raznolike prehrane matere
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom. Nosečnica in doječa mati lahko s pestro in raznoliko prehrano pozitivno vplivata na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo priložnost, da preko materinega mleka spoznajo paleto raznovrstnih vonjev in okusov.
Ne glede na izbiro, poskrbite za dobro počutje
V končni fazi, ne glede na to ali se odločite za dojenje, izčrpavanje mleka ali uporabo mlečne formule, je najpomembneje, da se mama počuti dobro in da otrok prejema ustrezno in ljubeče hranjenje.
tags: #pediatrija #dojenje #in #hranjenje #dojencka