Dojenje je naraven in izjemno pomemben proces tako za otroka kot za mater. Vendar pa se v tem obdobju pogosto pojavljajo številna vprašanja, zlasti glede prehrane doječe matere. Ena izmed pogostih dilem se nanaša na uživanje pivskega kvasa, ki ga nekatere mamice jemljejo zaradi koristi za zdravje las. Ta članek obravnava ta vprašanja, se opira na strokovna dognanja in ponuja celovit pregled prehranskih smernic za doječe matere, pri čemer se osredotoča na razjasnitev mitov in zagotavljanje zanesljivih informacij.
Priprava na porod in dojenje: Ključ do uspeha
Uspešno dojenje se pogosto začne že pred porodom. Mnoge ženske se ne zavedajo, da je priprava na dojenje prav tako pomembna kot priprava na sam porod. V naši družbi še vedno prevladuje prepričanje, da dojenje "kar steče", če ne, pa pač ne gre. To ni res. Dojenje ni odvisno od sreče, temveč od znanja, podpore in pravilne tehnike.
Svetovalke za dojenje lahko nudijo dragoceno pomoč že pred porodom, saj lahko z osebnim pristopom, časom in znanjem pomagajo rešiti marsikatero težavo. Po porodu je nepretrgan stik z otrokom ključen. Mamice potrebujejo mir, počitek, dovolj hrane in pijače. Širša družina jih lahko najbolj podpre tako, da spoštuje njihovo željo glede obiskov in jih ne obremenjuje z nepotrebnimi komentarji. Svetovalke za dojenje pogosto pomagajo pri težavah, kot so želja po polnem dojenju brez dodatkov, prevelika količina mleka, napete in boleče dojke ter sesalna zmeda, ki nastane, ko se otrok navadi stekleničke. V teh primerih je ključno zaupanje vase in podpora.
Vloga prehrane doječe matere pri sintezi materinega mleka
Materino mleko je najustreznejša hrana in zaščita za dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih zagotavlja vsa potrebna hranila za optimalno rast in razvoj. Sestava materinega mleka je v veliki meri odvisna od prehrane doječe matere. Koncentracija nekaterih hranil, kot so jod, cink, maščobne kisline ter vodotopni vitamini (predvsem B-kompleks) in v manjši meri tudi maščobotopni vitamini, je odvisna od njenih telesnih zalog (rezultat prehrane med nosečnostjo) in predvsem njene trenutne prehrane.
Za optimalno sintezo materinega mleka, tako glede količine kot sestave, sta ključnega pomena psihična umirjenost (prijazna in naklonjena podpora cele družine), dovolj počitka in pravilna tehnika dojenja oziroma izbrizgavanja. Pomembno je čim bolj pogosto dojenje/izbrizgavanje, zlasti v prvih tednih po porodu, ter zdrava, uravnotežena prehrana, ki obsega tudi zadostno pitje tekočine (voda, mineralna voda ali nesladkani čaj).
Potrebe po energiji v času dojenja so odvisne od količine in sestave materinega mleka, prehranskih potreb ter prehranskega stanja doječe matere, predvsem pa od njene telesne aktivnosti. Za sintezo 8 dcl materinega mleka na dan je potrebno dodatnih 600-750 kcal na dan, pri čemer polovico energije prispevajo maščobne zaloge doječe matere. Priporočila svetujejo, da naj doječa mati (starosti 25 do < 51 let) s prehrano zaužije med 1.900 kcal (nizka telesna aktivnost) in 2.500 kcal na dan (visoka telesna aktivnost), ter dodatnih 500 kcal na dan za sintezo mleka v prvih štirih do šestih mesecih dojenja.
Sestava materinega mleka je precej odvisna od prehrane doječe matere. Tako je na primer maščobnokislinska sestava materinega mleka v veliki meri odvisna že od prehrane v času nosečnosti, kot tudi od prehrane v času dojenja. Poleg tega je tudi koncentracija selena, joda in nekaterih v vodi topnih vitaminov B-kompleksa odvisna od prehrane matere. Kljub vsemu pa je v znanstveni in strokovni literaturi še zelo malo znanega o tem, kako prehrana oziroma prehransko stanje matere vpliva na sestavo materinega mleka nedonošenih otrok. Predvideva se, da je prenos hranil iz telesa matere in njene trenutne prehrane v materino mleko še dodatno pospešen, zato je toliko bolj pomembno, kako se doječa mati nedonošenčka prehranjuje.
Pivski kvas med dojenjem: Koristi in morebitna tveganja
Vprašanje uživanja pivskega kvasa med dojenjem se pogosto pojavi, zlasti ko se mamice soočajo z izpadanjem las po porodu. Pivski kvas je bogat vir vitaminov B-kompleksa in mineralov, kot je cink, ki so pomembni za zdravje lasišča in las.
Na splošno je uživanje pivskega kvasa med dojenjem varno. Edini možni negativen učinek, ki ga poznamo, se lahko pojavi ob sicer preveč bogati hrani s sladkorjem in drugimi ogljikohidratnimi živili. V takih primerih bi bilo lahko nekoliko večje tveganje za pojav glivične okužbe. Če ima mati dovolj ustreznih beljakovin in maščob, lahko to hitro uravnovesi. Če je mati nagnjena h glivicam, bi bila previdnost bolj na mestu.
Vnos tekočine in izbira pravih napitkov
Potrebe po tekočini se med dojenjem povečajo iz približno 1,4 na 1,7 litra tekočine na dan. Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so pitna voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. Za žejo niso primerne pijače z dodanim sladkorjem (ledeni čaj, nektar, voda z okusom, sladke gazirane pijače, sladkan čaj, energijske pijače, pijače za športnike in zgoščeni sadni sokovi). Ti napitki vsebujejo preveč sladkorjev v tekoči obliki in drugih aditivov, a premalo pomembnih hranil, kar ima veliko neugodnih učinkov na zdravje. Mleko sicer vsebuje relativno veliko energije in hranil, zato ga uvrščamo med živila (skupina: mleko in mlečni izdelki) in ne med pijače za žejo.
Uživanje alkohola med dojenjem: Mit in resnica
O povezavi med dojenjem in pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol, obstaja v naši kulturi veliko mitov.
MIT #1: Alkohol se razgradi v materinem telesu, preden bi se z mlekom lahko prenesel do otroka.NE DRŽI. Alkohol je topen v vodi in prosto prehaja skozi telesne membrane, zato brez težav preide v materino mleko. Kadar mama zaužije alkohol, ga z materinim mlekom pije tudi otrok. Zato velja priporočilo, naj matere v obdobju dojenja pijač, ki vsebujejo alkohol, ne pijejo.
MIT #2: Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, predvsem piva, poveča količino materinega mleka.NE DRŽI. Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, ne poveča količine ali kakovosti materinega mleka. Ravno nasprotno, alkohol ovira sproščanje materinega mleka in zmanjšuje njegovo nastajanje. Raziskovalci so ugotovili, da alkohol materi daje lažen občutek polnosti dojk. Ugotovili so tudi, da so otroci mater, ki so pile pijače, ki vsebujejo alkohol, popili manj mleka kot otroci mater, ki teh pijač niso pile. Ta primanjkljaj v mleku so skušali otroci nadoknaditi s pogostejšim in močnejšim sesanjem, kar je materam ob lažnem občutku polnosti dojk dajalo občutek, da otrok popije več mleka, kar pa seveda ne drži.
MIT #3: Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, izboljša spanje otroka in matere ter izboljša soočanje s stresom.NE DRŽI. Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, ne izboljša spanja matere ali otroka. Raziskovalci so ugotovili, da so v primeru, ko je mati pred dojenjem zaužila alkohol, nekateri otroci prej zaspali, a so hkrati ugotovili, da je bilo spanje teh otrok slabše in krajše. Kljub dokazom o tveganjih, povezanih z alkoholom v obdobju dojenja, so ženske glede tega še vedno deležne različnih nasvetov družine, prijateljev in tudi zdravstvenih delavcev.
Na osnovi raziskovalnih dokazov velja priporočilo, da je najvarneje, da v obdobju dojenja ženske ne pijejo pijač, ki vsebujejo alkohol. Če pa se v tem obdobju ženske vseeno odločijo, da bodo (priložnostno) pile pijače, ki vsebujejo alkohol, se naj držijo nekaterih pravil, s katerimi zmanjšajo verjetnost morebitne škode zaradi alkohola. Ker je za odstranitev alkohola iz materinega mleka potreben čas (okoli dve uri za eno merico alkohola*, čas je okviren in je odvisen od teže matere in drugih dejavnikov), velja, da je treba mleko, ki ga mati izčrpa v dveh urah potem, ko je popila eno merico alkohola, zavreči. Po pitju vsake merice alkohola naj doječa mati počaka vsaj dve uri, da se alkohol odstrani iz mleka, preden spet pristavi otroka na prsi. Ob posebnih priložnostih (ko vnaprej ve, da bo pila), pa naj si, preden popije pijačo, ki vsebuje alkohol, izčrpa mleko in ga shrani za kasnejšo uporabo. Če doječa mati popije več kot eno merico alkohola, mora čakati dlje časa, da lahko spet podoji otroka.
Andreasson S, Chikritzhs T, Dangardt F, Holder H, Naimi T, Stockwell T. (2020). Alcohol and Society 2020: Alcohol, pregnancy and infant health - a shared responsibility. Australian guidelines to reduce health risks from drinking alcohol. Australian government, National health and medical research council, Commonwealth of Australia 2009. Bowen A, Tumback L. Alcohol and breastfeeding. Dispelling the myths and promoting the evidence. World Health Organization. Regional Office for Europe. (2001). Healthy eating during pregnancy and breastfeeding : booklet for mothers. Copenhagen : WHO Regional Office for Europe.
Kofein med dojenjem: Vpliv na otroka
Kofein se v materinem mleku pojavi hitro po zaužitju, vendar pa je koncentracija kofeina v materinem mleku nizka, približno 1 % koncentracije, ki je v materinem krvnem obtoku. Koncentracija kofeina je najvišja 1 uro po zaužitju. Visoki vnosi kofeina so pri nekaterih dojenčkih povezani s pojavom napetosti, živčnosti in motenim vzorcem spanja. Če mama opusti uživanje kofeina, omenjeni simptomi pri dojenčkih izginejo po nekaj dneh. Kofein se pri dojenčkih, zlasti pa novorojenčkih, v njihovih jetrih počasi presnavlja, zato lahko prihaja do kopičenja in pojava zgoraj omenjenih težav. Kofein pričnejo normalno presnavljati med 3. in 5. mesecem starosti.
Izogibanje alergenom in vpliv na otrokove krče
Ni utemeljenih znanstvenih dokazov, da bi se doječa mati morala preventivno izogibati določenim živilom z namenom, da bi preprečila pojav alergije pri otroku. Nepotrebno omejevanje uživanja živil lahko celo ogrozi normalno oskrbo doječe matere z vsemi potrebnimi hranili. Preventivne učinke pred alergijo izkazujejo morske ribe, ki so bogat vir omega-3 dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (DHK in EPK) in vitamina D. Zaradi možne vsebnosti nečistoč priporočamo uživanje drobnih, mladih morskih rib kot so girice, sardel, brancin in orada, ne pa večjih plenilskih rib, kot sta npr. Prav tako ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi se doječa mati morala izogibati določenim skupinam živil, z namenom preprečitve pojava otroških krčev. Vedno je potrebno živilo, za katerega mati meni, da otroku povzroča krče, testirati znotraj treh različnih dni. Kadar se pojavijo krči vedno v določenem času po zaužitju živila, lahko mati to živilo za nekaj časa umakne iz svojega jedilnika.
Vpliv prehrane na specifična hranila v materinem mleku
- Jod: Vsebnost joda v materinem mleku je odvisna od vsebnosti joda pri mami.
- Cink: Potrebe po cinku se med dojenjem povečajo, še posebno pri vegetarijanskem načinu prehranjevanja, saj ima cink iz živil rastlinskega izvora slabšo absorpcijo. Nezadostnemu prehranskemu vnosu cinka sledi tudi nezadostna koncentracija cinka v materinem mleku.
- Maščobne kisline: Maščobne kisline iz materine prehrane predstavljajo približno 85 % vseh maščobnih kislin v njenem mleku. S spremembo materine prehrane lahko neposredno vplivamo na maščobnokislinsko sestavo materinega mleka. V primeru, da mama zaužije neko jed, bogato z določenimi maščobnimi kislinami, bo koncentracija teh maščobnih kislin v njenem mleku 6 ur po zaužitju močno narasla in bo ostala povišana 1-3 dni. Prehrana z nizko vsebnostjo maščob in z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov poveča sintezo maščobnih kislin v mlečnih žlezah.
- Vitamin B12: Najbolj ogroženi za pomanjkanje vitamina B12 so dojenčki mam vegetarijank, predvsem vegank.
- Vitamin D: Raven vitamina D, tako pri mami kot pri otroku, je v največji meri odvisna od izpostavljenosti sončnim žarkom UV-B valovne dolžine. Otrok naj se neposrednemu sončnemu obsevanju v prvih 6 mesecih ne izpostavlja. Tudi prehranske vire vitamina D poznamo, a so zanemarljivi. V kolikor ima mati nizke vsebnosti vitamina D, bo tudi koncentracija vitamina D v njenem mleku nizka, posledično bo tudi koncentracija vitamina D pri otroku nizka.
- Železo: Na koncentracijo železa v materinem mleku ne vpliva koncentracija železa iz organizma matere.
- Mineralno-kostna gostota: V prvih 3 do 6 mesecih se mineralnokostna gostota doječim mamicam na račun dojenja nekoliko zmanjša, a se potem po 6 mesecih prične hitro povečevati, na koncu je kostna gostota žensk, ki so dojile, enaka ali celo nekoliko večja, kot pri ženskah, ki niso dojile.
Prehrana doječe matere vpliva na sestavo materinega mleka, predvsem na vsebnost joda, cinka, maščob (omega-3 maščobne kisline), v vodi topnih in delno tudi v maščobi topnih vitaminov. Ugodnejša kot je hranilna sestava materinega mleka, ugodneje to vpliva na trenutno zdravje otroka in na zdravje otroka v odrasli dobi. Zato je skrb za zagotavljanje ustreznih informacij glede prehrane doječe matere izjemnega pomena in to ne samo za zdravje njenega otroka, temveč posledično za celotno družbo.