Vprašanje zadoščanja potreb po plenicah za inkontinentne bolnike je v Sloveniji sprožilo obsežno razpravo, ki sega od zdravstvenih institucij do organizacij bolnikov in strokovnih krogov. Zavod za zdravstveno blagajno Slovenije (ZZZS) je namreč izrazil namero povečati dnevno količino dodeljenih plenic za inkontinentne bolnike s treh na štiri. Ta predlog pa ni naletel na enoten odziv, temveč je sprožil pomisleke in ostre odzive, predvsem s strani Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Potreba po večjih količinah: Glas bolnikov in strokovnjakov
Že več kot pet let se za večje število plenic zavzema društvo otrok s cerebralno paralizo Vesele nogice, ki ga vodi Spomenka Valušnik. Kot mama deklice s težko obliko cerebralne paralize je iz prve roke izkusila, da predpisana količina treh plenic dnevno pogosto ni zadostna za vzdrževanje ustrezne higiene in preprečevanje vnetij kože. Zdravniki se z njo strinjajo. Mnenji razširjenih strokovnih kolegijev pediatrov z UKC Maribor in UKC Ljubljana, ki sta bili pridobljeni v okviru te razprave, potrjujeta to zaskrbljenost. Medtem ko v UKC Maribor menijo, da otrok s cerebralno paralizo potrebuje kar šest plenic dnevno, v ljubljanskem UKC ocenjujejo, da je ena manj zadostna. Te razlike v strokovnih mnenjih le še dodatno poudarjajo kompleksnost in individualnost potreb bolnikov.
Inkontinenca: Zapostavljena tema z veliko stigmo
Drago Perkič z ZZZS poudarja, da je inkontinenca v Sloveniji še vedno zapostavljena tema, ki jo spremlja znatna stigma. "Ti ljudje nimajo svojega 'zagovornika'," pravi Perkič, ko opisuje občutek osamljenosti in nepriznanosti, s katerim se soočajo posamezniki z inkontinenco. Težava se dotika skoraj 80.000 ljudi v Sloveniji, kar predstavlja pomemben finančni zalogaj za zdravstveno blagajno. Lani je bilo za inkontinenčne pripomočke, kamor sodijo plenice, vložki in posteljne podloge, iz ZZZS namenjenih 16,5 milijona evrov. To predstavlja kar 23 odstotkov celotne porabe za pripomočke, ki je znašala 72 milijonov evrov. Večja skupina porabnikov pripomočkov so le sladkorni bolniki.
Strokovna utemeljitev ali korupcijsko tveganje?
Za predlaganje uvedbe četrte plenice dnevno na ZZZS potrebujejo strokovno utemeljitev. Na sestanku, kjer so predstavili problem inkontinence in prosili za mnenje, pa je Perkiča presenetil odziv nekaterih udeležencev. Predstavnik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici je namreč izrazil mnenje, da plenice ne morejo biti prioriteta v trenutnem stanju družinskega zdravstva in da bi bil denar za nove družinske zdravnike bolj potreben ukrep.
Zdravnik, ki se je sestanka udeležil po pooblastilu Zdravniške zbornice, je pojasnil, da je za vsako spremembo pravilnika ZZZS potrebno strokovno mnenje ali študija, ki dokazuje učinke ukrepa za bolnike. Medtem ko sam ne ve, kdo bi lahko ravnal koruptivno, je izrazil pomisleke glede "visokega korupcijskega tveganja", saj naj bi šlo za predlog brez strokovne argumentacije, posel s plenicami pa naj bi bil dobičkonosen. Ta izjava je sprožila burno reakcijo, saj je predstavnik odbora obvestil direktorja ZZZS Marjana Sušlja in zagrozil, da bo odbor "z vsemi sredstvi predlogu nasprotoval in sprožil tudi ustrezne postopke glede morebitnega korupcijskega tveganja", če bo ZZZS plenice uvrstil v predlog sprememb pravilnika.
Pravice pacientov v ospredju ali strokovni zadržki?
Perkič z ZZZS sicer pojasnjuje, da mnenje družinskih zdravnikov ni odločilno in da bodo v zavodu natančneje proučili finančne učinke, preden se odločijo o predlogu za povečanje števila plenic. Proces odločanja na ZZZS namreč vključuje strokovne službe, vodstvo, skupščino zavoda, javno razpravo in na koncu soglasje ministra za zdravje.
Kljub temu pa se je oglasil tudi zdravnik, ki je predstavniku Odbora za osnovno zdravstveno varstvo pripisal "sramoten odnos do priznavanja pravic pacientom in pogojevanje interesa stroke". Očital je, da ZZZS zavrača strokovno utemeljene predloge bolnišnic za financiranje z izgovorom pomanjkanja denarja, hkrati pa naj bi bili pripravljeni nameniti dodatnih deset milijonov evrov za plenice. Perkič je na očitke odgovoril, da je postopek določanja cen zdravstvenih storitev ločen od postopka določanja cen medicinskih pripomočkov, zato nima vpogleda v pogovore o splošnem dogovoru, priznal pa je, da Slovenija za zdravstvo namenja manj denarja kot nekatere druge države.
Pravilniki in definicije: Pomembnost natančnih poimenovanj
V kontekstu te razprave se izpostavlja tudi pomen natančnega poimenovanja medicinskih pripomočkov. Podjetje Nensi, d. o. o., ki si prizadeva za poenotenje poimenovanj v zdravstvu, je opozorilo na problematiko enotnega poimenovanja pripomočkov za inkontinenco. Medtem ko nekateri v prometu z njimi vztrajajo pri nemškem izrazu "Vorlage" (predloga), lektorji menijo, da ta izraz ni ustrezen. Po njihovem mnenju "predloga" pomeni nekaj, na podlagi česar nastaja nekaj drugega (npr. predloga za film), medtem ko pripomočki za inkontinenco predstavljajo zaščitno, dodatno ali vmesno plast. Bolj ustrezna izraza naj bi bila "podloga" ali "vložek", pri čemer se "podloga" zdi najprimernejša kot skupno poimenovanje, saj bi lahko zmanjšala psihološke zadržke, ki jih nekateri posamezniki čutijo do besed "vložek" in "plenica".
Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju določa natančne kriterije in količine za dodelitev medicinskih pripomočkov, vključno s plenicami. V preglednici 7 so navedene količine za "posteljne podloge, predloge, hlačne predloge (plenice) za enkratno uporabo" ter "v primeru določenih zdravstvenih stanj". Kljub natančnim definicijam v pravilnikih, kot so tiste o prilagoditvi medicinskega pripomočka zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb ali pravici do artikla iste vrste ob izteku dobe trajanja, se zdi, da se potrebe bolnikov v praksi pogosto ne ujemajo s predpisanimi normativi.
Skrb za nego in dobro počutje: Praktični vidiki
Pogovori na forumih in v strokovnih krogih razkrivajo tudi praktične težave, s katerimi se soočajo negovalci in svojci. Vprašanja o indikatorjih mokrote na plenicah, o prepričevanju starejših oseb k uporabi plenic za veliko potrebo, o nočnem previjanju in o uporabi odvajal kažejo na pomanjkanje osnovnega znanja in usposobljenosti negovalcev. Strokovnjaki svetujejo izobraževanje, udeležbo na delavnicah za svojce in predvsem odkrit pogovor z oskrbovancem. Poudarjajo, da je treba upoštevati trenutno stanje bolezni in sposobnosti posameznika ter se v primeru dvomov posvetovati z zdravnikom.
Tudi pri skrbi za dojenčke se pojavljajo podobne dileme, povezane z izbiro plenic, pogostostjo previjanja in pojavom izpuščajev. Rešitve pogosto temeljijo na izbiri ustrezne velikosti plenic, pravilni namestitvi, rednem menjavanju ter uporabi zaščitnih krem in naravnih pripravkov za nego kože.
Razvoj in prihodnost uporabe plenic
Zgodovina plenic sega od preprostih krp do sodobnih, visoko vpojnih enkratnih plenic in sofisticiranih pralnih sistemov. Danes se poleg praktičnosti in vpojnosti pri izbiri plenic vse bolj upoštevata tudi okoljski vpliv in zdravstveni vidiki. Proizvajalci se trudijo razvijati materiale, ki so prijaznejši do okolja in kože, medtem ko se potrošniki vse bolj zavedajo pomena zmanjševanja odpadkov.
Ne glede na napredek v tehnologiji in materialih, osnovna potreba po nadzoru nad telesnimi funkcijami ostaja. V prihodnosti se bo verjetno nadaljevala diskusija o tem, kako najbolje zadovoljiti te potrebe, ob hkratnem zagotavljanju dostojanstva, kakovosti življenja in finančne dostopnosti za vse, ki jih plenice potrebujejo.
tags: #plenica #zdravstveni #izraz