Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša s seboj številne telesne in čustvene spremembe. Medtem ko je nosečnost fiziološko stanje in ne bolezen, se lahko nekatere ženske soočajo s simptomi, ki vplivajo na njihovo sposobnost opravljanja dela. V takšnih primerih je bolniški stalež možnost, ki jo mnoge nosečnice izkoristijo, vendar pa je povezan s pravili in omejitvami, ki jih je pomembno razumeti. Ta članek obravnava razloge za bolniški stalež v nosečnosti, pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu ter izkušnje žensk s tem v zvezi, pri čemer se poglablja v podrobnosti, ki jih nalaga zakonodaja in praktične izkušnje.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Nosečnice, pa tudi mame, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, imajo v Sloveniji zakonsko zagotovljeno posebno varstvo na delovnem mestu. Delodajalci se morajo zavedati teh pravic in se ženskam prilagoditi, kar vključuje omogočanje odsotnosti z dela, bodisi plačane ali neplačane, odvisno od kolektivne pogodbe. Pravica do varstva velja tudi za obiske šole za starše. Milena Hvale, vodja enote za starševsko varstvo in družinske prejemke na Centru za socialno delo Ljubljana - Šiška, je potrdila, da zakon o delovnih razmerjih in pravilnik za zdravje določata, da nosečnica lahko obiskuje zdravnika med delovnim časom. Te ure se ji brezplačno in brez omejitev štejejo kot delovni čas in so plačane. Če ji tega delodajalec ne omogoči, je delodajalec v prekršku.
Delodajalec ima dolžnost pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer natančno opredeli snovi in naprave, s katerimi deluje noseča ženska, ter oceni tveganje za morebitne poškodbe. Pri tem lahko delodajalec zahteva podatke, kot je predvideni rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.), vendar pa ne sme poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice, kot so kronične bolezni. Takšno poizvedovanje je nezakonito in je lahko razlog, da delodajalci nosečnicam ne podaljšajo pogodb. Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, dokazno breme ni na njenih plečih; to bremeni delodajalca.
Razlogi za bolniški stalež v nosečnosti
Medtem ko nosečnost sama po sebi ni bolezen, lahko določeni simptomi in zapleti narekujejo potrebo po bolniškem staležu. V diplomskem delu Tjaše Primc je poudarjeno, da fiziološke spremembe v nosečnosti same po sebi niso razlog za bolniški stalež, vendar je nosečnost drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Med najpogostejše razloge za bolniško odsotnost v nosečnosti spadajo:
- Slabost in bruhanje: Stalna slabost, ki lahko spremlja jutranje ali celodnevno bruhanje, je lahko izčrpavajoča in onemogoča opravljanje dela. Kot je ena izmed uporabnic foruma zapisala: "Slabost je za mene zadosten razlog. Nenazadnje - bi nekdo, ki je nekaj čudnega pojedel in mu je zjutraj slabo in bruha, šel v službo? Ne bi!!! Je nosečniška slabost kaj drugačna? Prav nič!"
- Prekomerna utrujenost: Nosečnost prinaša naravno povečano utrujenost, ki pa se lahko pri nekaterih ženskah stopnjuje do točke, ko postanejo nesposobne za delo. Ena od uporabnic je delila svojo izkušnjo: "Sem v tretjem mesecu druge nosečnosti in sem nekaj tednov že na bolniški. Na bolniško sem šla zaradi stalnih slabosti in prekomerne utrujenosti. Službo imam precej stresno, že sama vožnja mi vzame dve uri na dan. In običajno ni zadosti, da se dela osem ur. Ker sem ob slabem počutju in utrujenosti težko dohajala tak tempo, mi je zdravnica svetovala, naj se spočijem in umirim doma."
- Bolečine v križu, medenici in sramni kosti: S telesnimi spremembami v nosečnosti se pogosto pojavijo bolečine v hrbtenici, medenici in sramni kosti, ki lahko otežujejo gibanje in sedenje. Ena od udeleženk foruma navaja: "Sama sem tudi na bolniški od 20t, to je moja tretja nosečnost. Imam probleme z bolečo medenico, hrbtenico in sramno kostjo. Hodim tudi na fth v porodnišnico in doma malo več počivam, ker zelo težko hodim."
- Grozeči splav (krvavitve): Krvavitve v nosečnosti so lahko znak grozečega splava in zahtevajo mirovanje ter zdravniško oskrbo. Diplomsko delo Tjaše Primc navaja grozeči splav kot najpogostejšo diagnozo kot razlog za bolniški stalež.
- Stresne službe in rizične nosečnosti: Zaradi stresnih služb so vse bolj pogoste tudi rizične nosečnosti, kar povzroča povečan obseg bolniških še pred nastopom porodniške. Delodajalci pogosto izrazijo nezadovoljstvo, češ da "takoj ko je izvedela, da je noseča, je na bolniški". Vendar pa je to odraz stresnega obdobja, delovnega časa in negotovosti služb, zaradi česar imajo mame večje zdravstvene težave, kar se je povečalo.
Diagnoza rizične nosečnosti in dejavniki tveganja
Za diagnozo rizične nosečnosti zdravnik pregleda nosečo žensko, da bi ugotovil, ali ima morebiti kakšna bolezenska stanja in dejavnike tveganja, zaradi katerih lahko obstaja večja verjetnost, da bi ona ali njen otrok zbolela ali umrla med nosečnostjo. Dejavnike tveganja lahko ugotovi in potrdi s pomočjo točk, ki ustrezajo stopnji tveganja. Ugotavljanje rizične nosečnosti je pomembno, saj je le na ta način nosečnica potem tudi primerno obravnavana in zdravljena, s čimer se preprečuje kasnejša tveganja za zaplete.
Med glavne vzroke smrti mater v Sloveniji štejemo nesreče, poškodbe in zaplete med nosečnostjo ali porodom. V tem obdobju namreč lahko pride do krvnih strdkov, ki potujejo naprej v pljuča, zapletov pri anesteziji, pa do krvavitev, okužb ali zapletov zaradi povišanega krvnega tlaka. Pred porodom, med njim ali po njem pa v Sloveniji umre približno 8 otrok na 1000 rojstev. Pri nekaj več kot polovici primerov gre za mrtvorojenost, ostale smrti nastopijo do 28. tedna nosečnosti. Med najizrazitejši vzrok spadajo prirojene anomalije, po pogostosti jim sledi prezgodnji porod.
Kateri so dejavniki tveganja za rizično nosečnost? Običajno gre pri rizični nosečnosti za nosečnice, ki so starejše od 35. ali mlajše od 18. leta, za tiste, ki so imele kakšne kronične bolezni, ki so imele težave že v prejšnjih nosečnostih, bile noseče več kot štirikrat, so imele spontane splave, prezgodnje porode ali pa imajo način življenja, ki jih ogroža: imajo zelo težko delo, živijo v življenjskih razmerah, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihovo in otrokovo zdravje.
Nekateri dejavniki tveganja so prisotni, še preden ženska zanosi, drugi se razvijejo v nosečnosti. Tako med pogoste dejavnike tveganja pred nosečnostjo spada tudi starost nosečnice. Tiste mlajše, še posebej pod 15. letom starosti, imajo večjo verjetnost za razvoj preeklampsije (visok krvni tlak, beljakovine v urinu in otekanje) in eklampsije (epileptičnim napadom podobni krči, nosečnica lahko izgubi zavest). V tem primeru pa obstaja tudi večja verjetnost, da bo nosečnica rodila podhranjene novorojenčke ali dojenčke z nižjo porodno težo. Po drugi strani pa tveganje povzroča tudi zanositev po 35. letu starosti, ko obstaja verjetnost, da bo nosečnica imela težave z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in miomi ter da se bodo tekom poroda pojavili kakšni zapleti. Tudi tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom pri nosečnicah, starejših od 35 let, narašča.
Ravnokar lahko na rizično nosečnost vpliva tudi teža ženske, ki zanosi. Če ženska pred zanositvijo tehta manj kot 50 kilogramov, obstaja namreč večja verjetnost, da bo rodila manjšega otroka, kot je pričakovati glede na dolžino nosečnosti. Za žensko s prekomerno telesno težo pa je verjetneje, da bo rodila večjega otroka. Debelost pa hkrati povečuje tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. Pri ženskah, ki so nižje od 155 cm, pa obstaja večja verjetnost, da imajo ozko medenico, zato je večje tudi tveganje, da se bo otrok rodil prezgodaj.
Ravno tako lahko na rizično nosečnost vpliva tudi število predhodnih porodov. Pri ženski, ki je imela šest ali več nosečnosti, je namreč verjetneje, da bo imela zaradi oslabljenih mišic maternice med porodom šibke popadke, po porodu pa krvavitve. Ravno tako je verjetneje, da bo hitro rodila, kar pa poveča tveganje za hudo krvavitev iz nožnice.
Na potek nosečnosti pa lahko med drugim vplivajo tudi določene bolezni. Med najpomembnejše bolezni, ki lahko ovirajo normalen potek nosečnosti, spadajo kronično zvišan krvni tlak, ledvične bolezni, sladkorna bolezen, hude oblike bolezni srca, bolezen srpastih celic, bolezni ščitnice, sistemski eritematozni lupus ter motnje strjevanja krvi. Možna pa je tudi zanositev izven maternice, ki je lahko hudo obolenje in lahko v primeru, da se ga ne prepozna pravočasno, vodi do smrti ženske. Pri tem se oplojeno jajčece namesto v maternici ugnezdi nekje drugje v trebušni votlini, najpogosteje v jajčnikih ali jajcevodu. Nekaj časa raste in ko pogoji niso več ugodni, odmre. To lahko povzroči hudo krvavitev v trebušno votlino.
Nasveti za obvladovanje nosečnosti z visokim tveganjem
Kako ravnati v primeru rizične nosečnosti?
Izjemno pomembno je, da se v primeru, ko so ženski že znani omenjeni dejavniki tveganja, nosečnica čimprej zglasi na prvem pregledu oziroma to naredi vsaj do osmega tedna nosečnosti in zdravnika tudi opozori na to. Zdravnik bo potem nosečnost lahko spremljal od samega začetka, nosečnica pa bo morala pozorneje opazovati morebitne spremembe stanja. V primeru, da nosečnica opravlja kakšno izmed obremenilnih služb, ji zdravnik po navadi dodeli bolniški stalež. Pri ženskah z rizično nosečnostjo pa so tudi pregledi pogostejši oziroma se jih pregleduje strogo na štiri tedne; proti koncu tudi enkrat ali večkrat na teden, odvisno od tega, kaj se z nosečnostjo dogaja. Ginekologi večini nosečnic priporočajo mirovanje. To pomeni ležanje in izogibanje fizičnim naporom ter stresu. Pomembno je, da prisluhnete svojemu telesu in se ne naprezate.
Trajanje bolniškega staleža in postopki
Bolniški stalež v nosečnosti je lahko razdeljen na več obdobij, ki jih urejajo različna pravila:
- Prvih 30 koledarskih dni: Bolniški stalež do 30 koledarskih dni lahko odobri osebni zdravnik brez dodatne komisije. V tem obdobju je nadomestilo za bolniško plačano s strani delodajalca.
- Po preteku 30 koledarskih dni: Za podaljšanje bolniškega staleža nad 30 koledarskih dni je potrebna odobritev komisije za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog za podaljšanje običajno pripravi osebni zdravnik ali ginekolog, skupaj z vso potrebno zdravstveno dokumentacijo. Po odobritvi komisije bolniški stalež preide na breme ZZZS.
Glede štetja dni bolniške obstajajo različne interpretacije. Po veljavni zakonodaji se prvih 30 dni bolniške odsotnosti šteje kot koledarski dnevi, kar pomeni, da delodajalec krije nadomestilo za celoten koledarski mesec, ne glede na število delovnih dni. Po preteku tega obdobja pa nadomestilo krije ZZZS.
Zadnje spremembe zakonodaje, ki so začele veljati z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, prinašajo večjo jasnost pravil, boljšo preglednost in manj nesporazumov. Poudarjajo večjo odgovornost zavarovancev in dosledno upoštevanje navodil zdravnika, ki morajo biti po novem zapisana in uradno evidentirana. Pisna navodila niso več izjema, ampak pravilo. Zavarovanec jih prejme v pisni obliki, z njimi pa je seznanjen tudi delodajalec - brez razkrivanja zdravstvene diagnoze. To pomeni, da bodo pravila jasna in sledljiva: kaj je dovoljeno, kakšno gibanje je odobreno in ali so morebitne izjeme.
Osnovno pravilo ostaja, da se mora oseba med bolniško praviloma zadrževati na naslovu svojega prebivališča. Izjeme so dovoljene v primeru zdravstvenih storitev (pregledi, terapije), nege ožjega družinskega člana ali zdraviliškega zdravljenja. Osebni zdravnik lahko presodi, ali je dovoljeno gibanje v kraju bivanja ali tudi izven njega - vendar mora to biti izrecno zapisano v navodilih. Merilo je vedno isto: ali gibanje vpliva na okrevanje ali ne.
Odhod v tujino je po novem strožje urejen. Če je v času bolniške potreben odhod v tujino, o tem ne odloča več osebni zdravnik, temveč imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Postopek temelji na vlogi zavarovanca ali predlogu osebnega zdravnika. To pomeni več nadzora in manj sivih con pri daljših odsotnostih.
Če zavarovanec ravna v nasprotju s pisnimi navodili, lahko pride do odvzema nadomestila za čas bolniške odsotnosti - praviloma do 30 dni. Pri prvi manjši kršitvi so možne tudi milejše oblike ukrepanja. Nadzor nad spoštovanjem pravil obstaja in se lahko izvaja tudi na terenu.
Komisija in nadzor
Pomemben vidik bolniškega staleža, ki pogosto vzbuja skrb pri nosečnicah, je nadzor s strani ZZZS. Uporabnice forumov so izrazile vprašanja glede obiskov kontrolorjev. Praviloma kontrolorji ZZZS lahko obiščejo zavarovanca na domu v času veljavnosti bolniškega staleža. Čeprav obstajajo določene prakse glede urnika, je pomembno zavedanje, da lahko obisk sledi kadarkoli v času bolniške. Če zavarovanca na domu ni ob obisku kontrolorja, to lahko privede do začasnega ali trajnega odvzema nadomestila za bolniško odsotnost. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ne pomeni, da mora nosečnica na bolniškem staležu nujno ležati doma 24 ur na dan. Če je v sklepu o bolniški odsotnosti navedeno, da so dovoljeni dnevni izhodi zaradi narave zdravljenja ali priporočila za gibanje, potem kratki sprehodi ali obiski trgovine niso problematični.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Izkušnje in pomisleki nosečnic Forum in druge spletne razprave razkrivajo širok spekter izkušenj nosečnic glede bolniškega staleža. Nekatere se soočajo s kritiko okolice ali celo delodajalcev, ki nosečnice obravnavajo kot tiste, ki "čakajo na bolniško".
Nekatere nosečnice se soočajo z zahtevnimi delovnimi pogoji, kot je opisano v diplomskem delu Tjaše Primc: "Najpogostejša diagnoza kot razlog za bolniški stalež je grozeči splav, ki se kaže kot krvavitev. Med gospodarskimi dejavnostmi glede na kazalnike bolniškega staleža prevladuje socialno varstvo z nastanitvijo (domovi za ostarele, ustanove za oskrbo duševno prizadetih, zavetišča, varne hiše ipd.). Starostna skupina žensk od 20 do 44 let v vseh kazalnikih zaseda daleč najvišje mesto med nosečnicami z bolniškim staležem."
V primeru COVID-19 je bila nosečnicam zaradi povečanega tveganja za resnejše zaplete priporočena posvetitev z osebnim zdravnikom glede možnosti bolniškega staleža. Iz predhodnih epidemij respiratornih obolenj je znano povečano tveganje za zastoj plodove rasti, prezgodnji porod in prezgodnji odstop posteljice, prav tako pa tudi resnejši zapleti pri nosečnicah v tretjem trimesečju nosečnosti.
Diplomsko delo Tjaše Primc z naslovom "Nosečnica na delovnem mestu - razlogi za bolniški stalež" ponuja poglobljen vpogled v tematiko. Iz slednjega izhaja, da čeprav je nosečnost fiziološko stanje, je drugi najpogostejši vzrok za izgubljene delovne dni pri ženskah. Analiza podatkov med letoma 2004 in 2013 je pokazala, da se je odstotek bolniškega staleža v obdobju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja znižal, prav tako pa se je skrajšala povprečna dolžina bolniškega staleža. Najpogostejši razlog za bolniško je bil grozeči splav, medtem ko so v socialnem varstvu z nastanitvijo zabeležili najvišje kazalnike bolniškega staleža med nosečnicami.
V končni fazi je ključno, da nosečnice poznajo svoje pravice in se ob težavah posvetujejo z osebnim zdravnikom ali ginekologom. Spoštovane nosečnice, pripenjamo obvestilo o bolniškem staležu za vse nosečnice, ki ste lahko na svojem delovnem mestu izpostavljene možnosti okužbe s SARS- COV 19. Za odprtje bolniškega staleža se obrnite na svojega izbranega osebnega zdravnika.
