Kolcanje in polivanje sta dva pogosta pojava, s katerima se srečuje velika večina staršev v prvem letu življenja svojega dojenčka. Čeprav sta lahko včasih skrb vzbujajoča, ju je mogoče v večini primerov razumeti kot povsem fiziološka procesa, povezana z nezrelostjo nekaterih telesnih sistemov. Razumevanje njunih vzrokov in mehanizmov lahko staršem pomaga lažje obvladovati te situacije in prepoznati, kdaj je obisk pri pediatru nujen.
Kolcanje po hranjenju: Nezakonitost trebušne prepone
Kolcanje pri dojenčkih je pogosto posledica nezrelosti nevronskih povezav, ki nadzorujejo delovanje trebušne prepone. Bistvo kolcanja je v nenadnem krčenju trebušne prepone, ki mu sledi naglo zapiranje glotisa (odprtine v zgornjem delu grla). Ta proces preprečuje, da bi hrana ali tekočina zašla v pljuča. Pomaga tudi pri podiranju kupčka, saj lahko zmanjša pritisk v želodcu. Po prvih mesecih življenja, ko se trebušna prepona bolje razvije, se kolcanje običajno zmanjša.
Poleg nezrele trebušne prepone lahko k kolcanju prispevajo tudi drugi dejavniki. Dojenčki, ki se hranijo zelo hitro, pogosto zaužijejo tudi preveč zraka, kar lahko povzroči napenjanje želodca. Ko je želodček poln, lahko pritiska na diafragmo in sproži kolcanje. Nezrel živčni sistem, ki nadzoruje dihanje, prav tako igra vlogo pri nepričakovanem kolcanju. Poleg tega so dojenčki nagnjeni k refluksu, pri katerem se vsebina želodca vrača v požiralnik, kar lahko povzroči draženje in posledično kolcanje.
Strokovnjaki poudarjajo, da je nagnjenost h kolcanju deloma podedovana, vendar večinoma izvira iz "nepravilnega ravnanja". Po hranjenju je ključnega pomena podiranje kupčka, saj to pomaga sprostiti odvečni zrak. Kadar dojenček preveč je ali pije, poln želodček pritiska na trebušno prepono in izzove kolcanje. Pri starejših dojenčkih in otrocih lahko kolcanje povzroči tudi prehitro govorjenje, nepravilna tehnika dihanja in govora pa lahko dojenčkove dihalne mišice spravi v stisko, da morajo izdih izsiliti s kolcanjem. Otroški zdravnik dr. Norbert Kriegisch dodaja, da pogosteje kolcajo tisti otroci, katerih starši si ne vzamejo dovolj časa, da bi jih poslušali, saj hitenje pri izražanju misli lahko izzove kolcanje.
Če opazite, da dojenček kolca pogosto, ima težave s hranjenjem ali so prisotni drugi zaskrbljujoči simptomi, se je priporočljivo posvetovati s pediatrom.
Kako ustaviti kolcanje pri dojenčku?
Čeprav kolcanje pogosto mine samo od sebe, obstajajo načini, kako dojenčku pomagati. Novorojenčku lahko pomagate tako, da ga vzamete v naročje in ga nežno trepljate po hrbtu. Včasih pomaga tudi, če mu po žlički ponudite nekaj tekočine, kot je voda ali nesladkan čaj. Pomembno je preveriti tudi, ali iz cuclja na steklenički izteka ustrezna količina mleka, saj lahko premajhno ali preveliko iztekanje povzroči kolcanje.
Kolcanje navadno traja nekaj minut, ustavimo pa ga lahko s protidražljaji. Preusmerjanje otrokove pozornosti od dihanja na kakšno dejavnost lahko hitro ustavi kolcanje. Nekateri predlagajo zadrževanje zraka po vdihu, zaužitje žličke sladkorja ali ležanje na trebuhu z zadrževanjem sape. Hladen ali sladek okus, kot je sladoled ali kozarec mrzle vode, lahko prav tako preusmeri pozornost in pomiri krče prepone.
Da bi preprečili kolcanje, je pomembno, da otrok ne govori med jedjo, da se navadi govoriti brez naglice in da si vzame dovolj časa za govor, ki mu ga starši prisluhnejo. Prav tako se odsvetuje pitje iz steklenice s sodo ali mehurčki.
Nekateri starši prisegajo na naravne metode, kot so limona, limeta ali listi poprove mete. Limono ali limeto narežite na kocke in jo počasi grizljajte ali sesajte. Liste poprove mete sesekljajte, pokapajte z limono ali kisom in to grizljajte.
Če kolcanje pri novorojenčku ali dojenčku postane prepogosto in je otrok videti utrujen in nezadovoljen, je priporočljivo obiskati pediatra. Preveril bo, ali se poleg kolcanja pojavlja tudi kašelj in ali otrok premalo pridobiva na teži. Če je dojenček sicer zdrav, mu lahko pomagate tako, da v posteljici dvignete vzglavje, tako da bo glavica od telesa višja za 30 stopinj. Pri dojenčkih, ki bruhajo in se hranijo s prilagojenim mlekom, lahko v stekleničko dodate posebno mlečno nadomestilo, ki se v želodčku zgosti in prepreči dviganje hrane proti požiralniku.
Polivanje ali bljuvanje: Nezrela mišica zapiralka
Polivanje ali regurgitacija je nehoteno vračanje hrane ali mleka iz želodca nazaj v požiralnik, ki se pojavlja pri dojenčkih v prvem letu življenja. Najpogosteje se zgodi po hranjenju, med kašljanjem ali jokom, redkeje med spanjem. Vzrok za polivanje je nezrelost mišice zapiralke (sfinktra), ki se nahaja med želodcem in požiralnikom. Ta mišica običajno preprečuje, da bi se vsebina želodca vračala proti ustom, namesto da bi nadaljevala svojo pot v črevesje. Ko je ta mišica še nepopolno razvita, se hrana lažje vrača nazaj.
Pomembno je poudariti, da polivanje ni bruhanje. Bruhanje vključuje krčenje trebušnih mišic, ki močno potisnejo hrano iz želodca, medtem ko je polivanje bolj pasiven proces, pri katerem se hrana nežno vrne nazaj. Vedno po hranjenju je priporočljivo podreti kupček, kar lahko zmanjša količino polivanja. Pravilno pristavljanje k dojki, hranjenje otroka v nekoliko bolj pokončnem položaju, ne siljenje otroka, da popije vse iz stekleničke, zrahljanje pleničke okoli trebuha in držanje otroka v naročju v pokončnem položaju 20-30 minut po hranjenju so prav tako ukrepi, ki lahko pomagajo zmanjšati polivanje.
Do približno prvega leta starosti ali z uvajanjem goste hrane polivanje običajno izzveni. Razloga za skrb ni, razen če je polivanje tako pogosto, da bi želodčna kislina vplivala na požiralnik, otrok pa zaradi tega zavrača hrano in tekočino. V takem primeru je potreben obisk pri pediatru.
Glede na razpoložljive podatke se polovica staršev srečuje s polivanjem, refluksom ali bruhanjem dojenčkov. Polivanje ni bolezen, ampak posledica anatomskih značilnosti dojenčkov, predvsem slabše razvite zgornje mišice želodca (cardia). Poleg tega dojenčki med hranjenjem pogosto "pojedo" veliko zraka, kar prispeva k polivanju.
V nekaterih primerih je lahko polivanje znak preobčutljivosti na določena živila ali zdravila, ki jih uživa mama. Tudi vitaminski nadomestki ali njihovo uživanje s strani mame lahko pri nekaterih dojenčkih povzroči polivanje. Nekateri dojenčki polivajo več in slabše napredujejo.
Doječi otrok z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GER) lahko poliva ali pa tudi ne, kar imenujemo "tihi refluks". Vsebina želodca lahko povzroči poškodbe sluznic in zdravstvene težave, kot so davljenje, kašljanje, močno krivljenje nazaj in nepravilno obračanje glave, jok med hranjenjem, nemirnost, upiranje hranjenju in zavračanje hrane.
Zdravnik pojasnjuje refluks pri dojenčkih | Simptomi, vzroki, zdravljenje
Dojenčku z GER lahko pomagamo tako, da ga vedno hranimo v položaju, kjer ima glavo više od trebuha. Nošenje v rutah ali trakovih je zelo priporočljivo, saj dojenček v tem položaju ohranja glavo nad trebuhom. Prav tako mu prija masaža, ko se med nošenjem privija ob materino telo.
Pri "tihem refluksu" je diagnoza težja, vendar obstajajo simptomi, ki kažejo nanj. Pojavi se običajno med šestim tednom in petim mesecem starosti, dojenček pa pogosto joka po hranjenju, postane razdražljiv in nemiren. Posledično se lahko pojavijo nelagodje, kašljanje, vneto grlo, kiselkast zadah, pogosto kolcanje in celo izguba telesne teže.
Strokovnjaki na prvem mestu priporočajo dvignjeno vzglavje v postelji. Prav tako je pomembno, da pleničke in oblačila okrog trebuha niso pretesni. Dojenčka je treba hraniti v mirnem in sproščenem vzdušju. Priporočljivo je ponuditi več manjših obrokov in skrbno podirati kupček.
Če dojenček uživa adaptirano mleko, je po posvetu s pediatrom priporočljivo poskusiti z drugo mlečno formulo, ki je namenjena dojenčkom s težavami. V lekarni lahko po posvetu s farmacevtom izberete probiotike, ki pomagajo vzpostaviti zdravo črevesno floro. Nekateri izdelki na trgu lahko delno ali skoraj popolnoma odpravijo težave. Zvok sušilca za lase ali sesalca lahko dojenčka umiri. Zeliščni čaji, ki vsebujejo komarček, janež in kumino, so lahko prav tako koristni.
Če se stanje kljub ukrepom ne izboljša v 2 do 3 dneh, če je izpuščaj obsežen, koža otekla ali so se že pojavili gnojni mehurčki ali kraste, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Kolike: Neprijeten, a pogost pojav
Kolike so ena izmed najpogostejših težav v prvih treh mesecih življenja dojenčka. Niso nevarne, vendar so boleče in neprijetne tako za dojenčka kot za starše. Kolike se najpogosteje opisujejo kot sindrom obnašanja, za katerega so značilni napadi intenzivnega in prodornega joka. Dojenček je v obraz zardel, stiska pesti, kolena pa pritiska k trebuščku. Pogosto ima ob tem tudi vetrove. Napadi joka se običajno pojavijo vsak dan ob istem času, najpogosteje zgodaj zvečer.
Kljub številnim raziskavam vzrok za kolike še vedno ni povsem znan, možnih pa je več dejavnikov. Eden izmed njih je nerazvitost prebavnega sistema, medtem ko je formiranje črevesne mikroflore šele v začetni fazi. Novorojenčkovo črevo je namreč sprva sterilno, poselitev s koristnimi mikroorganizmi pa se začne ob rojstvu. Prve bakterije dobi od matere in okolja, kasneje pa ima na sestavo njegove črevesne flore največji vpliv prehrana.
Če dojenčka po obroku napenja, mu je priporočljivo nežno masirati trebušček v smeri urinega kazalca. Po vsakem obroku (in tudi med obrokom) je pomembno podirati kupček. Med hranjenjem je treba paziti, da otrok pogoltne čim manj zraka. Okrog otroka je treba ustvariti mirno in sproščeno vzdušje, saj dojenček čuti nelagodje staršev. Doječa mati naj se izogne močno začinjeni hrani.
Če dojenček uživa adaptirano mleko, je po posvetu s pediatrom priporočljivo preizkusiti drugo mlečno formulo. V lekarni lahko po posvetu s farmacevtom izberete probiotike, ki pomagajo vzpostaviti zdravo črevesno floro in omilijo kolike. Na trgu obstaja več izdelkov, ki lahko delno ali skoraj popolnoma odpravijo težave. Zvok sušilca za lase ali sesalca lahko dojenčka umiri. Zeliščni čaji, ki vsebujejo komarček, janež in kumino, so lahko prav tako koristni.
Kolcanje v maternici
Zanimivo je, da se kolcanje pojavlja že pri dojenčkih v maternici. Tam namreč požirajo plodovnico, s čimer se razvija njihov požiralni refleks. Otroku se lahko kolca tudi večkrat na dan že med nosečnostjo.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav sta kolcanje in polivanje pogosta in večinoma neškodljiva pojava, obstajajo situacije, ko je treba poiskati zdravniško pomoč. Če kolcanje traja dlje kot en dan, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom. Pediatri lahko opravijo laboratorijske preiskave, rentgensko slikanje prsnega koša ali ultrazvok trebušne votline, da izključijo resnejše vzroke.
Glede polivanja je treba obiskati pediatra, če je polivanje tako pogosto, da bi želodčna kislina lahko povzročila težave v požiralniku, ali če otrok zaradi tega zavrača hrano in tekočino. Prav tako je treba biti pozoren na znake GER, kot so davljenje, kašljanje, močno krivljenje nazaj, jok med hranjenjem in zavračanje hrane. V primeru kolik, če se stanje ne izboljša ali če se pojavijo drugi zaskrbljujoči simptomi, je prav tako priporočljiv posvet z zdravnikom.
Če pa kolcanje ali polivanje ne vplivata na dojenčkovo dobro počutje, napredovanje v rasti in razvoj, sta običajno povsem neškodljiva in mine sam od sebe. Potrpežljivost in razumevanje sta ključna pri soočanju s temi pogostimi izzivi prvih mesecev življenja.