Vsak starš se je verjetno že kdaj znašel v situaciji, ko je med previjanjem, kopanjem ali preoblačenjem otroka na njegovi koži opazil nenavadne pikice, rdečico ali izpuščaje. Prvi odziv je pogosto mešanica strahu in negotovosti. Je to alergija na novo pralno sredstvo? Je otrok kaj takega pojedel? Ali pa gre morda za nalezljivo otroško bolezen? Koža je največji organ človeškega telesa in pri otrocih, katerih imunski sistem se šele razvija, deluje kot občutljiv indikator dogajanja v organizmu. Pojav izpuščajev je v otroštvu izjemno pogost in v veliki večini primerov nenevaren ter prehoden pojav. Kljub temu pa je ključnega pomena, da starši znajo ločiti med nedolžnimi kožnimi reakcijami in simptomi, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Da bi lahko pravilno ukrepali, moramo najprej razumeti, kaj nam otrokova koža sporoča. Izpuščaji se lahko pojavijo v različnih oblikah, barvah in teksturah. Lahko so ravni ali dvignjeni, suhi ali vlažni, srbijo ali pa so boleči. Virusne okužbe so najpogostejši povzročitelji izpuščajev pri otrocih. Bakterijske okužbe so redkejše, a pogosto zahtevajo zdravljenje z antibiotiki. Ključ do prepoznave pogosto leži v spremljajočih simptomih. Ali ima otrok vročino? Je nerazpoložen in joka, ali pa se kljub pikicam igra, kot da mu nič ni?
Test s prozornim kozarcem: Prva pomoč pri prepoznavanju nevarnih izpuščajev
Preden se poglobimo v posamezne bolezni, je nujno, da vsak starš pozna t.i. test s prozornim kozarcem. To je najhitrejši način za izključitev meningokokne sepse, ki je sicer redka, a življenjsko nevarna bakterijska okužba. Pri večini virusnih in alergijskih izpuščajev koža pod pritiskom pobledi. Če na rdečico pritisnete s prstom, bo za trenutek postala bela, ko popustite, se rdečina vrne. Nevaren izpuščaj, povezan z meningitisom ali sepso (petehije ali purpura), pa se obnaša drugače. Opazujte skozi steklo. Če izpuščaj ob pritisku ne zbledi, je nujen takojšen obisk pri zdravniku.
Virusne okužbe: Najpogostejši povzročitelji izpuščajev
Velika večina pikic po telesu je posledica virusov. Ti izpuščaji so pogosto “samočistilni”, kar pomeni, da minejo sami od sebe, ko telo premaga virus.
Norice (vodene koze)
Norice so klasična otroška bolezen, ki jo povzroča zelo nalezljiv virus iz skupine herpesov, imenovan Virus varicella zoster. Prenaša se s kihanjem, kašljanjem ali dotikom. Od okužbe do pojava bolezni ponavadi mine od 10 do 21 dni. Pred izbruhom srbečega mehurčastega izpuščaja sta lahko prisotna nekoliko zvišana telesna temperatura in slabo počutje. Prvi vodeni mehurčki se ponavadi pojavijo na trupu in glavi, nato pa se razširijo po celem telesu. Na dlaneh in podplatih ponavadi ni izpuščaja. Mehurčki se po nekaj dneh posušijo, pokrijejo s krasto, ki nato odpade. Pet do sedem dni se pojavljajo nove spremembe - novi zagoni, hkrati z že prisotnimi spremembami. Če otrok nima pridruženih bolezni, je zdravljenje le simptomatsko; počitek in uživanje dovolj tekočine. Povišano telesno temperaturo, bolečine v ustih (zaradi izpuščaja) ali glavobol zdravimo s paracetamolom. Pri noricah se odsvetuje zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (ibuprofen). Za ustrezno nego kože se priporoča vsakodnevno tuširanje. Kožo je potrebno dobro posušiti brez drgnjenja. Kopanje, nanašanje mazil ali tekočega pudra na kožne spremembe je odsvetovano, ker s tem povečamo možnost za bakterijsko okužbo kože. Najpogostejši zapleti so bakterijske okužbe kože, ki se kažejo z večjo rdečino okoli spremembe (mehurčki ali kraste), oteklino in gnojno vsebino v mehurčkih. Lahko nastopi visoka vročina z mrzlico in poslabšanje splošnega počutja.
Bolezen rok, nog in ust (HFMD)
Povzročajo jo različne vrste enterovirusov, med njimi je najpogostejši povzročitelj coxsackievirus A16 in enterovirus 71. Obolijo večinoma otroci do 10. leta. Virus vstopi v telo preko ust in sluznic nosu ter povzroči vročino, slabši apetit, utrujenost in bolečine v ustih. Vse skupaj po kakšnem tednu izzveni samo od sebe. Za bolezen so značilni boleči mehurčki v ustih in grlu, ki otroku otežujejo hranjenje, ter rdeče pikice ali mehurčki na dlaneh in podplatih. Čeprav je bolezen neprijetna, običajno mine v tednu dni. Po preboleli okužbi lahko pride do luščenja kože prstov rok ali luščenja nohtov.
Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum)
Povzroča jo humani herpesvirus 6 (HHV-6), ki se na dojenčke večinoma prenese s slino, možen je tudi prenos z mame. Večinoma zbolevajo otroci med 3. in 12. mesecem starosti, lahko tudi starejši. Otroci nenadno zbolijo z vročino nad 39 stopinj Celzija, ki vztraja 2 do 5 dni, so izrazito razdražljivi, lahko kašljajo ali imajo celo tekoče blato. Ko vročina nenadoma pade, se po telesu - predvsem po trupu in vratu - pojavijo drobne rožnate pikice. Zanimivo je, da se otrok v fazi izpuščaja pogosto počuti povsem dobro. Po 2 dneh izpuščaj izgine, kar pomeni, da je otrok zdrav.
Peta bolezen (Erythema infectiosum)
Povzroča jo parvovirus B19, ki se prenaša z izločki ustne votline in dihal neposredno od okužene osebe. Najpogosteje zbolijo otroci med 4. in 10. letom, ponavadi so manjši izbruhi bolezni vsakih 3 do 5 let v spomladanskem času. Izpuščaj postane mrežast in se krepi ter bledi v odvisnosti od zunanje temperature, vse skupaj traja približno 14 dni. Lahko se pojavijo tudi bolečine v sklepih, najpogosteje v zapestju in malih sklepih prstov rok. Bolezen je lahko nevarna za nosečnice, ki se prvič okužijo v času nosečnosti (okvare plodu) ali pa za tiste, ki imajo okrnjen imunski sistem ali motnje v nastajanju rdečih krvnih celic. Ko nastopi izpuščaj, otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec ali šolo.
Alergije in draženja kože
Druga velika skupina vzrokov za pikice je alergija ali draženje.
Koprivnica (urtikarija)
Koprivnica je tipičen primer alergijske reakcije. Gre za dvignjene, rdeče in močno srbeče “klobučke”, ki spominjajo na ožig koprive. Lahko se selijo po telesu - na enem mestu izginejo in se pojavijo drugje. Alergija na hrano se običajno pokaže zelo hitro po zaužitju (koprivnica, otekanje).
Kontaktni dermatitis
Kontaktni dermatitis se pojavi na mestu stika z dražečo snovjo. Pogosti krivci so novi pralni praški, mehčalci, kreme, nikljevi gumbi na oblačilih ali celo določene rastline. Pri dojenčkih in majhnih otrocih so izjemno pogoste t.i. potničke (miliaria). Ker so otrokove znojnice še nerazvite, se lahko zamašijo, če je otrok pretoplo oblečen ali če je okolje prevroče. Rezultat so drobne, rdeče ali prozorne pikice, najpogosteje v kožnih gubah, na vratu, hrbtu ali pod pazduho. Potničke niso nevarne in ne zahtevajo mazil. Če so pikice in rdečica dolgotrajni, koža pa je izjemno suha, luskasta in srbeča, gre morda za atopijski dermatitis. To ni akutna okužba, temveč kronično stanje kože, ki zahteva posebno nego. Izpuščaji se pri dojenčkih najprej pojavijo na licih, kasneje pa v pregibih komolcev in kolen.
Seboroični dermatitis ("temenice")
Ena izmed oblik dermatitisa, značilna za pojavo pri dojenčkih, je tudi seboroični dermatitis oz. “temenice”, ki najpogosteje prizadene zgolj lasišče dojenčkov in ne predstavlja hujšega nelagodja.
Plenični izpuščaj
Skoraj vsi dojenčki kdaj dobijo plenični izpuščaj - vnetje kože na zadnjici, spolovilu in stegnih. Čeprav lahko plenični izpuščaj dojenčka moti in mu včasih celo povzroči bolečino, je to le redko bolj resno stanje. V večini primerov je kratkotrajen, ponavadi traja le tri ali štiri dni. Plenični izpuščaj se lahko pri dojenčku pojavi ne glede na to, ali uporabljate plenice za enkratno uporabo ali bombažne.
Vzroki za plenični izpuščaj:
- Draženje zaradi urina in blata: Najpogostejši vzrok zanj je seč ali blato, ki ostaneta predolgo v stiku s kožo.
- Glivične okužbe: Če je izpuščaj luskast in ima rumenkast odtenek ter se ne pojavlja zgolj na področju plenic, ampak tudi drugje po telesu, na primer za ušesi ali pod rokami, gre lahko za glivično okužbo. V 75 % primerov, ko vnetje traja tri dni ali več, je lahko vzrok za plenični izpuščaj prekomerni razvoj kvasovke kandide. Kandida je naravno prisotna na koži, v nekaterih primerih pa je naše telo ne more nadzorovati in se prekomerno razširi ter povzroči vnetje. Dojenčkov imunski sistem morda še ni dovolj močan, da bi nadzoroval rast glivic kvasovk. Dojenčkova ritka ima poleg tega visoko pH-vrednost in če morebitna dražila (kot so kemikalije, urin in blato) porušijo to pH-ravnovesje, se lahko kandida razmnoži in povzroči vnetje.
- Alergijska reakcija: Znaki alergijskega kontaktnega dermatitisa vključujejo srbečo rdečo, dvignjeno, luskasto kožo na predelu plenic. Deli kože, ki so v stiku z barvili na plenici, lahko postanejo občutljivi in razvijejo alergijsko reakcijo. Hudi izpuščaji imajo področja rdeče kože.
- Seboreja: Plenični izpuščaj lahko sproži seboreja, vnetje kože, ki prizadene lojnice.
- Uporaba pudra: Če otroški puder pride v stik s počeno kožo, lahko povzroči vnetno reakcijo, ki se imenuje granulacija. Če se puder vdihava, lahko droben prah povzroči okvaro pljuč, zato danes večina pediatrov za nego kože pod plenicami, da ostane suha, priporoča zaščitne kreme ali koruzni zdrob, ki je bolj grob in težji od pudra.
Kdaj obiskati zdravnika zaradi pleničnega izpuščaja:
- Po štirih dneh domačega zdravljenja ni izboljšanja ali če hkrati opazite tudi bele madeže v ustih, ki postanejo rdeči, ko jih obrišete s čisto krpico.
- Če je izpuščaj luskast in ima rumenkast odtenek ter se ne pojavlja zgolj na področju plenic, ampak tudi drugje po telesu.
- Če plenični izpuščaj po nekaj dneh ne izgine ali se celo poslabša.
- Če je področje pod plenicami prekrito z mehurji, ki za seboj puščajo plitke rdeče čire.
- Če je sinov penis otekel in rdeč, tako da ne morete potegniti kožice navzdol, ali pa opazite zelenkast izcedek iz penisa.
- Če dojenčkov plenični izpuščaj ne izgine, če se poslabša ali če simptomi kažejo, da gre za plenični izpuščaj zaradi kandide.
Zdravljenje pleničnega izpuščaja:
Večina primerov pleničnega izpuščaja dobro odgovori na domača zdravila, zato ni potrebna zdravniška pomoč. Če pa se izpuščaj po treh ali štirih dneh ne začne popravljati, pojdite k pediatru. Za navaden izpuščaj vam bo zdravnik za zaščito kože verjetno svetoval mazilo brez recepta, ki vsebuje cinkov oksid. Če je dobil otrok bakterijsko okužbo, mu bo morda predpisal antibiotik, za lokalno uporabo na koži ali za zaužitje. Za plenični izpuščaj s seboroičnim dermatitisom ali ekcemom zdravniki včasih predpišejo hidrokortizonsko kremo.
Preventiva in domača oskrba:
- Dojenčka po prvih znakih rdečice po zadnjici skrbno umijte s toplo vodo in dobro osušite.
- Dojenčku zamenjajte plenice takoj, ko jih umaže.
- Bombažne plenice večkrat sperite v vroči vodi, ki ste ji dodali belilo ali kis, da uničite bakterije in odstranite sledi mila.
- Če je vse področje pod plenicami rdeče in vzdraženo, je morda otrok alergičen na detergent, ki ga uporabljate pri pranju. Poskusite detergent zamenjati z drugim in bodite pozorni, ali se bo izpuščaj izboljšal.
- Na čisto in suho kožo nanesite pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, ki kožo pomiri in obnavlja, smukec (talcum), ki nase veže vlago in preprečuje drgnjenje, cinkov oksid, ki deluje protivnetno in suši kožo, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje (oleum jecoris), ki pospešuje celjenje.
- Priporoča se tudi poparek iz hrastovega lubja za umivanje predela pod pleničko. Deluje protivnetno in zmanjša transpiracijo kože.
Alternativna zdravila za plenični izpuščaj:
Zmešajte po 2 kapljici eteričnih olj sandalovine, poprove mete (Mentha piperita) in sivke (Laven-dula officinalis) s 4 jušnimi žlicami mleka za telo, losjona ali olja, kakršno je mandljevo. Plenični izpuščaj lahko ublaži krema iz ognjiča (Calendula officinalis). V stari železni ponvi 5 do 10 minut segrevajte zelišča v olju. Pazite, da se ne zažgejo. Dodajte čebelji vosek in pustite, da se stopi. Mešanico precedite skozi krpo v posodo, ki jo lahko s pokrovom tesno zaprete. Dajte jo v hladilnik, da se strdi. Ob vsakem previjanju z njo namažite dojenčkovo kožo pod plenicami. Izpuščaj se mora izboljšati po treh ali štirih nanašanjih.
Atopijski dermatitis (ekcem)
Če so pikice in rdečica dolgotrajni, koža pa je izjemno suha, luskasta in srbeča, gre morda za atopijski dermatitis. To ni akutna okužba, temveč kronično stanje kože, ki zahteva posebno nego. Izpuščaji se pri dojenčkih najprej pojavijo na licih, kasneje pa v pregibih komolcev in kolen. Atopijski ekcem ali atopijski dermatitis je kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši, v zahodnem svetu prizadene približno 15 % otrok. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti, v odrasli dobi se pogosto pojavlja v blažjih oblikah ali celo povsem izzveni. Ekcem se najpogosteje pojavi med 2. in 5. mesecem starosti, v prvih dveh letih življenja so prizadeta predvsem lica, čelo in lasišče. Koža je rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. Žarišča močno srbijo, posledica praskanja so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Kasneje v otroštvu se kožne spremembe pojavijo največkrat na udih, predvsem v pregibih velikih sklepov ter po vratu. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo.
Vzroki za atopijski dermatitis:
Atopijski dermatitis je nenalezljiva bolezen, ki je posledica medsebojnega vpliva več dejavnikov, predvsem dednosti in okolja. Tako je bolezen pogostejša v razvitem svetu, predvsem v mestih. Tudi otroci priseljencev iz nerazvitih držav so v razvitem svetu pogosteje razvili atopijski dermatitis kot njihovi vrstniki v matični državi. Večji delež obolelih otrok je iz majhnih, premožnejših družin. Po drugi strani se pogosteje pojavlja pri osebah, kjer so v družini druge atopijske bolezni: astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči. Tudi v primeru pleničnega izpuščaja velja: Bolje preprečiti kot zdraviti. Malčkovo kožo negujmo pravilno in dosledno: dobro jo očistimo z vodo (brez mila), nato vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, in šele nato namestimo čisto plenico. Ne le, da se imunski sistem spremenjeno odzove na okolico (z alergijsko reakcijo), tudi koža obolelih je spremenjena. Izguba vode skozi kožo je večja. Znižan je prag srbenja, tako da že stik kože z volno lahko povzroči srbež. Prav tako je slabša kožna pregrada in hitreje pride do infekcij kakor tudi do prodora alergenov skozi kožo. Slabša barierna funkcija je med drugim posledica pomanjkanja lipidov (npr. linolenske kisline) in napačnega delovanja imunskih celic kože.
Kaj poslabša atopijski dermatitis?
Pomembno je, da odkrijemo dejavnike, ki poslabšajo stanje kože, in tako zmanjšamo število zagonov. Pri dojenčkih in majhnih otrocih igrajo vlogo predvsem alimentarni alergeni (hrana, kot so jajca, oreščki, mleko, soja), pri starejših stopijo v ospredje zračni alergeni. Dermatitis se tako lahko sezonsko poslabša (npr. pri alergiji na cvetni prah) ali pa je stanje skozi vse leto podobno oziroma je nekoliko slabše v zimskih mesecih (npr. pri alergiji na hišno pršico). Prav tako lahko negativno vpliva čustveni stres, pretirano umivanje kože, znojenje, nošenje oblačil iz volne ali grobih vlaken (zaradi iritacije kože) ter okužba z bakterijo Staphylococcus aureus.
Nega kože pri atopijskem dermatitisu:
Najpomembnejša je vsakodnevna nega. Ko je bolezen v akutni fazi, starši in otroci praviloma zelo skrbno negujejo kožo, ko pa se stanje umiri, njihova volja popusti. Pri atopijskem dermatitisu pa je ključna prav redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica. Negovalna mazila lahko vsebujejo dodatke, kot sta urea, ki nase veže vlago (ni primerna za uporabo na ranjeni koži), rastlinska olja, izvleček kamilic ali srebrov prah, ki deluje antiseptično in protivnetno. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna. Pri akutnem zagonu ekcema bo zdravnik svetoval obkladke s fiziološko raztopino ter predpisal lokalna kortikosteroidna, ob infekciji pa antibiotična mazila. Ko se zagon umiri, so na voljo imunomodulatorji, kot sta takrolimus in pimekrolimus, ki zmanjšujejo pogostost izbruhov. Srbež zmanjšamo z antihistaminiki v obliki tablet ali sirupa. V poštev pride klimatsko zdravljenje, fototerapija, pri najtežjih oblikah bolezni so na voljo tudi sistemski imunosupresivi. Ob dokazanem vzroku alergije se moramo določenemu alergenu čim bolj izogibati. Izogibati se je treba tudi dražečim milom in mehčalcem, kajenju v stanovanju, ne pretiravajmo z umivanjem. Tudi pri poklicni izbiri mladih bolnikov je potrebna pazljivost, manj primerni so npr. poklici s pogostim umivanjem in razkuževanjem rok. Atopijski dermatitis je kronična bolezen, a z doslednim upoštevanjem nasvetov zdravnika, uporabo predpisanih zdravil ter redno nego lahko bistveno vplivamo na njen potek in s tem izboljšamo kakovost življenja.
Atopijski dermatitis pri dojenčku
Perioralni dermatitis pri dojenčkih
Perioralni dermatitis je vnetje kože okoli ust. Čeprav je pogostejši pri ženskah, se lahko pojavi tudi pri dojenčkih. Značilni znaki so rdeča, luščeča koža in drobni mozoljčki okoli ust, včasih pa se razširijo tudi proti nosu ali očem. Natančen vzrok ni povsem znan, lahko pa ga sprožijo različni dejavniki, kot so uporaba steroidnih krem, težke in mastne kreme, zobne paste z fluoridom, pretirano čiščenje kože ali hormonske spremembe.
Zdravljenje perioralnega dermatitisa:
Zdravljenje običajno vključuje odstranitev sprožilnih dejavnikov in lokalno zdravljenje z zdravili. Pomembno je, da se izogibamo vsem potencialnim dražilcem. Med zdravljenjem je kožo potrebno negovati z nežnimi, neparfimiranim izdelki. V primeru, da se izpuščaj širi ali je močno izrazit, je nujen obisk pri pediatru.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav večino izpuščajev lahko oskrbite doma, obstajajo znaki, ki zahtevajo strokovno oceno:
- Neiztisljiv izpuščaj (petehije ali purpura): Če na izpuščaj pritisnete, ta ne zbledi. To je lahko znak meningokokne sepse, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
- Visoka vročina: Če se izpuščaj pojavi skupaj z visoko vročino, zlasti če je otrok apatičen, odklanja tekočino ali ima druge resne simptome.
- Hitro širjenje izpuščaja: Če se izpuščaj hitro širi po telesu.
- Bolečina: Če je izpuščaj boleč.
- Znaki okužbe: Če se na mestu izpuščaja pojavijo znaki bakterijske okužbe, kot so povečana rdečina, oteklina, gnoj ali če otrok dobi visoko vročino z mrzlico.
- Izpuščaj, ki ne izgine: Če izpuščaj ne izgine ali se celo poslabša po nekaj dneh domače oskrbe.
- Težko dihanje, bruhanje, glavobol: Če se izpuščaj pojavi skupaj s temi simptomi.
- Spremenjeno obnašanje otroka: Če je otrok izrazito utrujen, apatičen ali kašlja.
Splošna nega kože in preventiva
Koža otroka je njegova prva obrambna linija pred zunanjim svetom, zato je njena krepitev izjemnega pomena. Ne glede na to, ali so pikice posledica virusa ali občutljivosti, je osnova dobrega okrevanja in preventive ustrezna higiena in vlaženje. Uporabljajte blaga mila s pH vrednostjo, ki ustreza koži (okoli 5,5), in se izogibajte agresivnim detergentom pri pranju otroških oblačil. Redno vlaženje kože z nevtralnimi losjoni preprečuje nastanek mikrorazpok, skozi katere bi lahko vstopili alergeni ali bakterije. Zapomnite si, da je večina izpuščajev le prehodna faza v odraščanju. Z opazovanjem otrokovega splošnega počutja, poznavanjem testa s kozarcem in mirnim pristopom boste te situacije obvladali brez težav.
Pomembno opozorilo: Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom).