Porod je za vami. Končno držite v rokah vašega otročička - in še šop pojočih čestitk in telegramov, ki se oglašajo ob najbolj neprimernih trenutkih. Šivi vas sicer še skelijo in pot na stranišče ali v kopalnico je zgodba zase, toda kaj bi to proti gori ljubkih plišastih živalic, ki vam jih pošiljajo z vseh strani. Vedno bolj si želite, da bi čim prej odšli iz porodnišnice domov. Vendar pa se pred tem soočate s pomembnim postopkom, ki zahteva vašo pozornost: registracijo novorojenčka in določitev njegovega osebnega imena. Rojstni list je prvi otrokov dokument, uraden dokaz o njegovem obstoju, njegovi starosti, kraju rojstva, starših in državljanstvu. Z njim boste kasneje pridobivali razne druge dokumente za otroka. Rojstni list pa se uporablja tudi v zdravstvu, saj vsebuje izbrana vprašanja o zdravju mater, otrok in o nosečnosti.
Določitev osebnega imena: Ime in priimek, ki zaznamuje
Starša izbereta osebno ime otroka sporazumno in ga prijavita katerikoli upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. V porodnišnici boste morali dati osebne podatke, ki so potrebni za vpis v rojstni list. Zato imejte s seboj osebno izkaznico. Vprašali vas bodo po vaši starosti, kraju rojstva in izobrazbi, pa tudi po stanu: poročena, živi v izvenzakonski skupnosti, samska, ločena, vdova. Najmanj težav boste imeli, če ste poročeni, kar pa boste morali dokazati s poročnim listom, ki ga imejte zato s sabo v porodnišnici. Če živite v izvenzakonski skupnosti, če ste samski ali če ste ločeni, bo potrebno izpeljati postopek priznanja očetovstva in dokler tega ne storite, otrok ne dobi rojstnega lista, kajti na rojstnem listu sta vpisana oba starša. In kaj, če ste še poročeni, otroka pa imate z moškim, ki ni vaš partner? Želite, da je na rojstnem listu vpisan pravi otrokov oče? Potem vas čaka postopek spodbijanja očetovstva, dokazovanja očetovstva in šele nato priznanje očetovstva. Situacija je nekoliko zapletena, seveda pa ni nerešljiva. Za natančen postopek vprašajte na centru za socialne zadeve.
Za podatke na rojstnem listu boste morali navesti tudi otrokovo ime. In če ga še ne veste, ker še niste odločeni ali še niste dokončno dogovorjeni z otrokovim očetom, ki ni vaš zakonski partner? Nič hudega, saj imate 30 dni časa, da še razmislite. In se dogovorite. Izberete mu lahko dve imeni in dva kakršnakoli priimka. Ni nujno, da sta to vaš ali možev priimek, lahko sta tudi dva popolnoma izmišljena priimka. Če pa se po tridesetih dneh še vedno ne boste mogli odločiti ali dogovoriti s partnerjem, bo otroku ime določil pristojni skrbstveni organ.
V Sloveniji morajo starši določiti osebno ime otroku (ime in priimek), najpozneje v 30-tih dneh po rojstvu otroka. Otrok ima lahko priimek očeta, priimek matere, oba priimka ali pa mu starši določijo tudi drugačen priimek. Če eden od staršev ni znan, ni več živ ali ne more izvrševati roditeljske pravice, določi otroku osebno ime drugi roditelj. Če otrokovi starši niso več živi ali ne morejo izvrševati roditeljskih pravic, določi otroku osebno ime oseba, ki ji je zaupana skrb za otroka, v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo, je določeno v Zakonu o osebnem imenu.
Če pristojni organ ugotovi, da bi izbrano osebno ime lahko škodovalo koristim otroka, starše na to opozori. Če starši v petnajstih dneh otroku ne določijo novega osebnega imena, pristojni organ v matični register vpiše otroka z imenom, ki so mu ga starši določili, in o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z vzgojo in varstvom otrok.
V Sloveniji ni seznama prepovedanih imen, je pa v Zakonu o osebnem imenu določeno, da se: "Pravica do svobodne izbire osebnega imena se sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi."
Nekatera imena so prepovedana, čeprav ni uradnega seznama. Če pristojni organ ugotovi, da otroku osebno ime ali priimek ali ime ni bilo določeno v skladu z zakonom in bi izbrano osebno ime lahko škodovalo koristim otroka, opozori starše. Če v 15 dneh ne določijo novega imena, pristojni organ v matični register sicer vpiše otroka z imenom, ki so mu ga starši določili. A hkrati obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z vzgojo in varstvom otrok.
Če starši ne prijavijo otrokovega imena v roku, ker se ne morejo sporazumeti, jim pri odločitvi pomaga center za socialno delo. Če se starši kljub vsemu ne morejo sporazumeti, o sporu med njimi odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev.
Osebno ime vsakega človeka sestavljata ime in priimek. Otrokovo osebno ime je torej običajno sestavljeno iz dveh besed. Otrok se, na primer, ne more imenovati le Janez N. Prav tako ne morete izbrati za ime števnika. Na primer En Ali, lahko pa je obratno - Ali En, ker je beseda za priimek lahko števnik. Tudi v priimku ne sme biti števnik zapisan s številko, temveč z besedo. Ne morete zapisati Katarina I., lahko pa je Katarina Prva.
Otroku lahko starši določijo več imen, vendar pa lahko v pravnem prometu uporablja največ dve besedi za ime in največ dve besedi za priimek. Če starši določijo več kot dve besedi za ime oz. priimek, morajo podati izjavo o tem, kateri dve imeni oz. priimka bo otrok uporabljal v pravnem prometu.
Pri določitvi osebnega imena črke, ki jih navajamo (y, x, w), ne predstavljajo ovire. Uporablja se izbor črk iz črkovnega nabora matičnega registra. Če pa bi želeli, da je otrokovo ime zapisano v drugi abecedi, na primer v kitajski pisavi, je to nemogoče. V Sloveniji se uporablja le izbor črk iz črkovnega nabora matičnega registra.
Če ima otrok enako ime kot njegov oče, na primer Janez Novak, lahko otrokovemu imenu dodamo Mlajši? Janez Novak Mlajši je ime, ki ga je možno določiti. Beseda Mlajši je v tem primeru eden izmed priimkov ali eno izmed imen, kakor se starši odločijo.
Večinoma starši določijo osebno ime otroku že v porodnišnici. Kadar tega ne storijo, lahko pri kateri koli upravni enoti podajo izjavo o določitvi osebnega imena otroku.
Če starša ne prijavita otrokovega osebnega imena v roku, ker se o tem ne moreta sporazumeti, jima pri sporazumni odločitvi pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med roditeljema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev.
Otroku lahko ime ali priimek spremenijo starši, ko pa je star devet let, mora v to privoliti tudi sam.
Vpliv imena na našo osebnost
Rojstni list: Ključ do nadaljnjih postopkov
V porodnišnici se nekaj dni po rojstvu zglasi pooblaščena medicinska sestra, ki jo je država pooblastila in ji starša sporočita ime in priimek otroka. Rojstni list je zelo pomemben dokument. Je uraden dokaz o človekovem obstoju; njegovi starosti, kraju rojstva, starših in državljanstvu. Z njim boste kasneje pridobivali razne druge dokumente za otroka. Rojstni list pa se uporablja tudi v zdravstvu, saj vsebuje izbrana vprašanja o zdravju mater, otrok in o nosečnosti. V porodnišnici boste morali dati osebne podatke, ki so potrebni za vpis v rojstni list. Zato imejte s seboj osebno izkaznico. Vprašali vas bodo po vaši starosti, kraju rojstva in izobrazbi, pa tudi po stanu: poročena, živi v izvenzakonski skupnosti, samska, ločena, vdova. Najmanj težav boste imeli, če ste poročeni, kar pa boste morali dokazati s poročnim listom, ki ga imejte zato s sabo v porodnišnici. Če živite v izvenzakonski skupnosti, če ste samski ali če ste ločeni, bo potrebno izpeljati postopek priznanja očetovstva in dokler tega ne storite, otrok ne dobi rojstnega lista, kajti na rojstnem listu sta vpisana oba starša. In kaj, če ste še poročeni, otroka pa imate z moškim, ki ni vaš partner? Želite, da je na rojstnem listu vpisan pravi otrokov oče? Potem vas čaka postopek spodbijanja očetovstva, dokazovanja očetovstva in šele nato priznanje očetovstva. Situacija je nekoliko zapletena, seveda pa ni nerešljiva. Za natančen postopek vprašajte na centru za socialne zadeve.
Po zakonu mora biti rojstni list izpolnjen in odposlan v petih dneh po otrokovem rojstvu. Toda dokument ni popoln, če se vi še niste odločili o otrokovemu imenu ali če niste poročeni, saj v tem primeru manjkajo očetovi podatki, oz. priznanje očetovstva in izjava o strinjanju z izbranim imenom in priimkom otroka. V tem primeru bo porodnišnica pač odposlala nepopolni rojstni list, vi pa ste dolžni sami poskrbeti za manjkajoče podatke. V času uradnih ur sta se starša dolžna zglasiti v 30 dneh na pristojnem matičnem uradu v občini stalnega prebivališča, da uredita vse, kar je potrebno za otrokov rojstni list. In če ste v tako slabih odnosih z otrokovim očetom, da dogovor ni mogoč? Potem obvestite pristojno službo za socialne zadeve, ki bo skušala posredovati v otrokovo korist in vam tudi svetovala, kako naprej. Vi pa, v času, ko rojstni list še ni izpolnjen, ne morete zaprositi za druge otrokove dokumente. To pomeni, da ne morete pridobiti zanj niti osebne izkaznice niti potnega lista, če bi na primer, želeli odpotovati iz države. Še več težav pa bo, če je otrokov oče izginil. Pa še opozorilo za neporočene pare: postopek izdaje rojstnega lista za vašega otroka lahko v nekaterih občinah traja tudi več tednov.
Na matičnem uradu v občini, kjer živite, vam bodo izdali tudi kopijo rojstnega lista - »Izpisek iz rojstne matične knjige«. Za kopijo lahko zaprosite kadarkoli. Potrebovali jo boste za različne dokumente, na primer, za vpis v vrtec. Za natančen postopek, trajanje postopka in višino pristojbine izpiska iz rojstne knjige oziroma pridobitev kopije rojstnega lista vprašajte na svojem matičnem uradu - lahko tudi po telefonu. Ko dobite uradno kopijo rojstnega lista, ga skrbno preglejte. Rojstni list je uraden dokument, toda izpolnjujejo ga ljudje, ki so včasih tudi zmotljivi. Zato pazljivo preverite ime in priimek vseh treh (otroka in staršev) in preverite vse datume, vpis otrokovega spola in uro rojstva. Če najdete napako, ne odmahnite z roko, ker boste lahko naleteli na težave kdaj kasneje, ampak pokličite na urad in vprašajte, kako naprej. Za večino popravkov ne bo težav, bodo pa težave, če je napaka pri priimku. Za to bo potrebno izpeljati poseben postopek spremembe priimka, pa čeprav niste vi nič krivi.
Izpisek iz matičnega registra o rojstvu - rojstni list, vsebuje podatke o novorojenčku: priimek in ime, datum, uro in kraj rojstva, EMŠO, spol, državljanstvo in podatke o starših. Izpisek prejmete po rojstvu otroka na dom oz. vam ga bo izdala že porodnišnica takoj po porodu. Če rabite več izvodov, zanje sami zaprosite na UE. Z rojstnim listom se ureja vse ostale dokumente.
V porodnišnici starši izpolnijo izjavo o določitvi osebnega imena otroku in izjavo o določitvi otrokovega prebivališča. Prijavo opravi porodnišnica, kjer je bil otrok rojen. Če je bil otrok rojen doma, se rojstvo vnese na podlagi prijave otrokovega očeta (oz. druge osebe) in potrdila, ki ga izda po rojstvu otroka zdravstvena organizacija (npr. zdravstveni dom). Če imena še niste izbrali, imate 30 dni časa, da ga prijavite na kateri koli upravni enoti.
Po vnosu novorojenčkovih podatkov v matični register, otrok pridobi enotno matično številko. Matičar izda rojstni list, ki ga posreduje otrokovi materi, s katerim se ureja vse ostale dokumente.
Ostali dokumenti in ugodnosti za najmlajše
Finančni urad novorojenčka vpiše v davčni register samoiniciativno, da pridobi davčno številko. Potrdilo vam bodo poslali po pošti. Če potrdilo potrebujete že prej (npr. za uveljavljanje olajšav za vzdrževanega družinskega člana), pa ga lahko pridobite na finančnem uradu (pripravite obrazec DR-02, vaš veljaven dokument in otrokov rojstni list).
Obvezno zdravstveno zavarovanje za otroka uredite z vlogo M-DČ, če imate tudi sami status zavarovanca (oz. ga zavaruje preko sebe ožji ali širši družinski član), v roku 60 dni od rojstva otroka. Otroku izberite splošnega osebnega zdravnika. Izberete ga lahko med zdravniki specialisti pediatrije ali šolske medicine.
Za otrokov potni list lahko zaprosite takoj po rojstvu otroka. Za dokumente zaprosi starš oz. zakoniti zastopnik osebno na upravni enoti. Potrebujete fotografijo v velikosti 3,5 cm x 4,5 cm, ki ni starejša od enega leta. V kolikor uradna oseba dvomi v sporazumno odločitev med starši, lahko zahteva soglasje drugega starša. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč ob vložitvi vloge za osebno izkaznico, če pa je starejši od 12, pa se ob vložitvi vloge za potni list odvzameta tudi dva prstna odtisa. Otrokom do dopolnjenega 12. leta starosti se izda biometrično osebno izkaznico, ki ni elektronska, ima pa čip z biometrijo. Po dopolnjenem 12. letu starosti pa čip vsebuje tudi kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in omogoča elektronsko identifikacijo in avtentikacijo za dostop do elektronskih storitev ter elektronsko podpisovanje. Za otroško izkaznico do 3. leta starosti se plača 22.27 €, za potni list z veljavnostjo 5 let 41,87 €. Otrokom do tretjega leta starosti se izda osebna izkaznica s triletno veljavnostjo, otrokom od treh let do dopolnjenega 18.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let (v letu, ko se vloži zahtevek) ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen.
V vrtec lahko kadarkoli med letom vpišete otroka, ki je dopolnil starost 11 mesecev, če ne uveljavljate več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Ob vpisu v otroka vrtec lahko na centru za socialno delo zaprosite za subvencijo za znižano plačilo vrtca.
Nekatere občine svojim občanom ob rojstvu otroka nudijo različne vrste pomoči. S povratnimi informacijami nam boste pomagali izboljšati spletno mesto, zato vas prosimo, da oddate obe oceni. Povprečna ocena strani: 4,8 (št.
tags: #poimenovanje #otroka #novorojencek #dojencek #mlcek