Polona Juh, rojena 2. junija 1971 v Ljubljani, je ena najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralk. S svojo izjemno igralsko kariero, ki se ponaša z več kot petdesetimi vlogami, je pustila neizbrisen pečat v slovenski kulturni krajini. Njena pot od začetkov do statusa prvakinje SNG Drame Ljubljana je zaznamovana z izjemnim talentom, predanostjo in nenehnim iskanjem novih izzivov.
Igralska Pot: Od Šolskih Klopi do Nagrad
Pot Polone Juh v svet igralstva ni bila povsem naravnost. Po končani srednji pedagoški in srednji baletni šoli je sprva razmišljala o plesni karieri. Vendar pa so se njene poti preusmerile, ko je vpisala študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Tam je pod mentorstvom profesorjev Štefke Drolc in Dušana Jovanovića leta 1994 diplomirala z vlogo Rachel v uprizoritvi "Živite kot svinje". Že takrat je kazala izjemne igralske sposobnosti, ki so jo kasneje popeljale do vrhunca.
Od leta 1995 je Polona Juh stalna članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana, kjer je ustvarila nešteto nepozabnih vlog. Njena sposobnost hitre preobrazbe v raznolike like, ne glede na žanr ali koncept, jo je postavila v sam vrh slovenske igralske scene.
Ključne Vloge in Prejeta Priznanja
Med njenimi najodmevnejšimi vlogami izstopa lik Duše v filmu Metoda Pevca "Pod njenim oknom" (2003). Ta vloga ji je poleg drugih priznanj prinesla tudi vesno na Festivalu slovenskega filma, kar je potrdilo njeno izjemno interpretacijo. Še eno vesno je prejela leta 2009 za vlogo Sonje v TV-filmu "Igra s pari" Mirana Zupaniča.
Igralska kariera Polone Juh je bogata z uglednimi priznanji. Leta 2007 je prejela Borštnikovo nagrado za igro in Zupančičevo nagrado za umetniške dosežke. Pet let pred tem, leta 2002, je bila nagrajena s Prešernovo nagrado, ki jo je prejela za več vlog, med drugim za Desdemono in Mirando v Shakespearovih delih ter za vlogo Lepe Helene. Ta nagrada poudarja njeno vsestranskost in kvalitetno delo pri interpretaciji zahtevnih književnih likov.
Med drugimi pomembnimi nagradami velja omeniti:
- Nagrado Sklada Staneta Severja za vlogo Hanako v predstavi "Obisk" (1997).
- Zlato paličico za vloge v otroških predstavah "Snežna kraljica" in "Janko in Metka" (2000).
- Nagrado Zlati smeh na Dnevih satire v Zagrebu in Zlati lovorov venec na sarajevskem festivalu MESS za vlogo Celimene v Molièrovem "Ljudomrzniku" (2000).
- Župančičevo nagrado za vloge v predstavah "Tartuffe", "Ana Karenina", "Razred" in "Romy Vogtländer" (2007).
- Borštnikovo nagrado za igro (2011, 2013, 2015).
- Nagrado žlahtna komedijantka na 32. Tednu slovenske drame (2015).
- Zlato areno za najboljšo glavno žensko vlogo na 58. Puljskem filmskem festivalu (2007).
Partnerstvo in Družinsko Življenje
Polona Juh je v partnerskem odnosu s Sašem Tabakovićem, ki je prav tako uspešen gledališki in filmski igralec. Kljub desetletni starostni razliki med njima, ki je sprva vzbujala dvome, njuna zveza cveti že več kot desetletje. Spoznala sta se na snemanju filma "Pod njenim oknom", kjer sta sprva igrala zaljubljeni par, a se je njuna povezanost kmalu prenesla tudi v resnično življenje.
Pred dvema letoma je njuno ljubezensko zgodbo obogatilo rojstvo sina Bele. Po poročanju revije Lea sta igralca dobila sina, ki sta ga poimenovala Bela. Saša Tabaković, ki je od leta 2005 stalni član igralskega ansambla SNG Drame, je ustvaril že več kot dvajset gledaliških vlog. Skupaj predstavljata enega najbolj prepoznavnih in priljubljenih parov na slovenski kulturni sceni.
Čeprav sin Bela še ni videl mame v kakšni od njenih predstav, saj ga, kot pravi Polona, v tem trenutku ogled predstav ne zanima, pa je vpleten v svet gledališča in umetnosti. Družina veliko časa preživlja skupaj, se pogovarja in bere, kar daje mlademu Belu bogato izkušnjo ustvarjalnega okolja. Pomembno jima je, da sin vedno čuti varnost in stabilnost, mama doma je namreč nekaj drugega kot mama na odru.
Igranje v času Pandemije in Pogled na Prihodnost
Obdobje pandemije je prineslo številne izzive za kulturne delavce, vključno z igralci. Kljub manjši možnosti igranja pred občinstvom, je bilo obdobje zaznamovano z intenzivnimi vajami. Polona Juh poudarja, da igralec ne pozabi na koncept "biti z občinstvom", a je bilo žalostno gledati prazne dvorane. Vendar pa je prepričana, da je človek trpežno in prilagodljivo bitje, ki se zna prilagoditi novim okoliščinam, četudi niso ljube.
Glede na trenutno stanje stavbe SNG Drame Ljubljana, kjer se delovni pogoji zaradi neustreznega prezračevanja in pomanjkanja prostorov za vaje vse bolj slabšajo, Polona Juh izraža zaskrbljenost. Poudarja, da je za kakovostno predstavo potrebno varno delovno okolje, kar pa v Drami trenutno ni zagotovljeno. Zdi se ji žalostno, da je v Sloveniji pomemben le še šport, medtem ko kultura ostaja v ozadju.
Pogled na Družbene Spremembe in Zdravstvo
Drama "Učinek" Lucy Prebble, v kateri Polona Juh igra psihiatrinjo dr. Lorne James, postavlja pod drobnogled farmacevtske prakse in delovanje človeških možganov ter čustev. V času globalne pandemije, ko se soočamo z novimi pritiski in družbenimi spremembami, so teme, ki jih obravnava predstava, še posebej relevantne.
Polona Juh meni, da je vsak čas pravi čas za družbene spremembe, saj se te že dogajajo. Izpostavlja potrebo po bolj pravični razporeditvi kapitala, politiki, ki ne temelji na sovražnem govoru, več socialnih dobrin za ljudi na robu družbe in ustreznega vrednotenja intelektualnega dela.
Glede zdravstva poudarja potrebo po temeljitih spremembah, predvsem pri podpori mlademu zdravstvenemu kadru, da bi preprečili njihov odhod v tujino. Je zagovornica javnega zdravstva, ki je dostopno vsem. Čeprav večini zdravnikov zaupa in jih spoštuje, pa opozarja na izjeme, pri katerih se postavlja vprašanje etičnosti opravljanja poklica. Farmacevtsko industrijo, ki daje prednost dobičku, opazuje z distanco.
Ljubezen kot Darilo in Zdravilo
Na vprašanje o ljubezni Polona Juh odgovarja, da ljubezen vidi kot darilo in zdravilo, medtem ko je odsotnost ljubezni bolečina, ki se lahko preoblikuje v bolezen. Z možem Sašem Tabakovićem dokazujeta, da prava ljubezen ne potrebuje velikih gest, temveč drobne pozornosti, spoštovanje in razumevanje. Kot pravi Saša: »Za ohranjanje zveze je romantika vedno pomembna.« Njuna zgodba je dokaz, da lahko iskreno razmerje uspeva daleč od oči javnosti, v intimi varnega zavetja.
Čeprav bi se verjetno takoj cepila proti covidu-19, pa bi za zdravilo proti nesrečni ljubezni zavrnila, saj meni, da nas nesrečna ljubezen uči ljubiti. Njena igralska pot in zasebno življenje sta dokaz izjemne ženske, ki s svojo prezenco, talentom in integriteto bogati slovensko kulturo.