Pomanjkanje apetita pri dojenčku je pogosta skrb staršev, ki lahko povzroči nemir in vprašanja o zdravju in razvoju otroka. Čeprav je normalno, da se otrokov apetit spreminja in da včasih poje manj, je pomembno razumeti možne vzroke za zmanjšano željo po hrani ter vedeti, kdaj je potreben posvet z zdravnikom. V tem članku bomo podrobno raziskali, zakaj dojenček morda nima apetita, kako prepoznati težavo in kakšne rešitve lahko starši izkoristijo.
Razumevanje prehrane dojenčka
Materino mleko je naravno najprimernejša hrana za novorojenčka zaradi številnih razlogov. Kljub številnim raziskavam njegove sestave še vedno nismo v celoti pojasnili. Nadomestna mleka se poskušajo v svoji sestavi čimbolj približati materinemu mleku, vendar ostaja dojenje in materino mleko zlati standard v prehrani novorojenčka in dojenčka. Obstajajo različne okoliščine zaradi katerih mame ne morejo dojiti (prezgodaj rojeni otroci, nepravilnosti dojk, vrnitev na delovno mesto, itd.). V teh primerih, če je le možno, priporočamo ročno izbrizgavanje ali izbrizgavanje s pomočjo ročnih ali električnih črpalk. Materino mleko je potrebno po izčrpanju ustrezno shraniti.
Če ste si mleko že poskusili iztisniti in ga ni bilo veliko, to še ne pomeni, da ga nimate dovolj. Občutek ob črpanju in ročnem iztiskanju se razlikuje od občutka, ko vaš dojenček sesa, zato je za iztiskanje mleka potrebna vaja. Za zagotavljanje varnosti dojenčkove hrane tudi, ko ne morete dojiti, poskrbite za ustrezno shranjevanje mleka od iztiskanja vse do uporabe. Pred iztiskanjem si umijte roke in očistite vse pripomočke, ki jih pri tem uporabljate, da preprečite morebitne bakterijske okužbe. Iztisnjeno mleko shranite v manjše posodice (60 - 120 ml), tako da ga bo dovolj za posamezen obrok. Na posodice tudi napišite datum in čas iztiskanja, da boste vedeli do kdaj ga lahko še uporabite. Iztisnjeno mleko je pri sobni temperaturi v zaprti posodi varno do 6 ur, v hladilniku (4°C) ga lahko shranimo za 3-5 dni, v zamrzovalniku (-18°C) pa do 3 mesece. Shranjeno iztisnjeno mleko je treba predno ga dojenček zaužije ustrezno segreti. Najboljša temperatura mleka, s katerim hranite dojenčka, je 37°C. Toploto preverite s kapljico mleka na zapestju, kjer si merite srčni utrip. Iztisnjenega mleka ne smete segreti na temperaturo nad 40°C, saj se v tem primeru uničijo hranilne snovi, ki so v njem. Najboljši način za pogrevanje mleka je, da stekleničko postavite pod vročo tekočo vodo oziroma jo za nekaj časa postavite v posodo z vročo vodo. Uporabite pa lahko tudi posebno grelno napravo, ki je namenjena segrevanju stekleničk. Materinega mleka ni priporočeno pogrevati v mikrovalovni pečici, saj lahko mikrovalovi uničijo nekatere njegove koristne lastnosti in hranilne snovi. Prav tako ga ne smete preveč segreti ali prekuhati. Ko stekleničko z mlekom postavite v vročo vodo, je običajno treba počakati približno 15 minut, da se njena vsebina segreje na primerno temperaturo za dojenčkov obrok. Temperaturo mleka sproti preverjajte na zapestju.
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4. mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odvsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6. mesecem otrokove starosti. Na začetku uvajanja goste hrane moramo biti starši predvsem potrpežljivi in vztrajni. V tem času predstavlja mešana gosta hrana novo izkušnjo, raziskovanje in ne predstavlja še glavnega vira hrane. Pomembno je, da se otrok navadi na drugačne okuse, gostoto in teksturo hrane. Tradicionalno v našem okolju začnemo uvajati najprej zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše. Sadne in žitne kaše uvedemo nekoliko kasneje, ker imajo otroci raje sladek okus in se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo otrok odklanjal zelenjavo. Živila uvajamo v presledku 1 teden, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave. Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša. Od 10. meseca starosti (če ima izraščene zobke) lahko otroku poleg tekoče in pasirane hrane ponudimo tudi trdo hrano. Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška). Za prvo dojenčkovo jed lahko zaradi blagega nevtralnega okusa pripravimo riževo kašico, ki jo lahko zmešamo skupaj z materinim mlekom. Ko se bo otrok privadil hranjenja po žlički, lahko nadaljujemo po tednu dni s kašico iz pretlačenega korena ali bučke, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves) je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4. in 6. mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku.
Neješčnost pri dojenčku: Pogosti vzroki
Neješčnost otrok, odklanjanje hrane ali "pretirana izbirčnost" staršem velikokrat povzroča velike skrbi. Pri dojenčkih in majhnih otrocih sta rast in razvoj otrok intenzivna, zato moramo vsako neješčnost jemati resno, še posebej, če se pojavi nenadoma in vztraja. Običajno so težave blažje narave in s primernimi ukrepi sčasoma izzvenijo ali minejo. V določenih primerih pa je odklanjanje hrane znak resnejših bolezni ali motenj, v takem primeru otrok potrebuje intenzivno skrb s strani zdravstvenega osebja.
Bolezen: Kadar je otrok bolan, se mu pogosto zmanjša apetit, obenem pa njegovo telo potrebuje dovolj tekočine in energije, da se lahko uspešno bori z virusom ali bakterijo. Pomanjkanje hranil in tekočin lahko upočasni okrevanje in poveča utrujenost. Če otrok bruha ali ima drisko, mu ponudite razredčen jabolčni sok (na pol razredčen z vodo). Ta preprosta raztopina lahko pomaga obnoviti tekočine in elektrolite, obenem pa je bolj privlačna za otroka kot neokusna rešitev. Pomembno je poudariti, da je tekočina ključna, ne glede na to, ali gre za vodo, blago juho ali razredčen sok. Vnos tekočine pomaga preprečevati dehidracijo in lahko olajša simptome prehlada ali gripe. Otroku v času bolezni prilagodite prehrano.
Enostavna, mehka in lahko prebavljiva hrana: Ko se apetit začne vračati, je priporočljivo ponuditi preproste in mehke jedi, ki jih otrok običajno pozna in dobro prenaša. To so lahko: jogurt ali kefir za lažje pomirjanje želodca, riž, krompir ali testenine brez težkih omak, blage zelenjavne juhe ali pireji. Takšna hrana je navadno lažje prebavljiva, kar je v času bolezni še posebej pomembno. Če je otrok že dlje časa brez apetita, je bolje ponuditi manjše, pogostejše obroke. Dodajanje energije in hranil: Če ima otrok minimalen apetit, lahko hranilno vrednost obrokom povečamo brez večjih količin hrane: dodajanje masla ali olja v kuhano rižoto ali pire, jajca v ovseno kašo, masleni ali avokadov namaz na kruh. Ti dodatki zagotavljajo energijo in potrebne maščobe, obenem pa so dovolj nežni za občutljiv želodec. Ena najboljših v času bolezni je domača kurja župa.
Naravne metode proti simptomom: Za lajšanje simptomov, kot je kašelj, je strokovnjakinja omenila tudi preproste domače metode, na primer toplo vodo z medom pred spanjem, če je otrok starejši od enega leta (med nikoli ne dajajte mlajšim dojenčkom). Sproščen pristop in potrpežljivost: Pomembno je, da starši ne pritiskajo preveč na otroka, da mora jesti določene količine ali vrste živil. Po bolezni se apetit pogosto počasi vrača, zato je bolje ponuditi majhne količine hrane in tekočin skozi dan ter spodbujati otrokovo izbiro, kolikor je to mogoče.
Prehod na gosto hrano: Pri prehodu na gosto hrano je moj dojenček postal zaprt. Spremembe v načinu prehrane povzročijo spremembo v odvajanju blata. Ponavadi se s prehodom na gosto hrano vzpostavi odvajanje blata vsak dan. Pri nekaterih otrocih lahko pride do prehodnih težav z zaprtjem. Največkrat je vzrok premalo zaužite tekočine in balastnih snovi. Lahko se poslužite nekaj enostavnih pristopov: dojenčka spodbudite k miganju. Z nekaj gibalnimi vajami bo tudi prebavni trakt pospešil svoje delo. Masirajte ga po trebuščku in stimulirajte peristaltiko. Poskrbite, da bo otrok zaužil dovolj tekočine (prekuhana ohlajena voda med obroki). Ponudite čim več sadja in zelenjave (ne banane, ne korenja). Ponudite sladkan čaj ali sok namočenih suhih sliv. V primeru, da težave trajajo, se priporočajo sredstva za mehčanje blata, ki ne povzročajo odvisnosti črevesja. Pomembno je, da odvajanje blata otroku ne povzroča bolečin ali neprijetnih krčev.
Občutljivost na hrano in alergije: Moj sedem mesečni sin je imel pri treh mesecih težave s kožo. Koža po obrazu, trupu in nogah - predvsem v predelu pregibov, je postala pordela in hrapava. Ker sem sina samo dojila, mi je zdravnica svetovala dieto brez kravjega mleka in se mu je koža nekoliko izboljšala. Opravili smo tudi alergološke teste za alergijo na kravje mleko, ki so alergijo potrdili. Alergijo na hrano ima v zgodnjem otroštvu približno 7-8 % otrok. Najpogostejši alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, soja in arašidi. Znaki alergije pri dojenčkih se običajno kažejo kot kožni izpuščaji (atopijski dermatitis, koprivnica), nepridobivanje na telesni teži, polivanje, bruhanje, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu. Kadar gre za hujše težave, otroka pregleda pediater alergolog, ki opravi tudi alergološko testiranje, s katerim poskuša ugotoviti, na katere alergene je otrok alergičen, in nato svetuje staršem, kako ukrepati. Ob dokazani alergiji na kravje mleko materi, ki otroka izključno doji, svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov ter vzpodbujamo dojenje vsaj do dopolnjenega šestega meseca starosti. Nato je potrebno uporabljati posebne mlečne formule, ki so namenjene prehrani otrok s preobčutljivostjo na beljakovine kravjega mleka. Pri teh beljakovinam s procesom razgradnje (hidrolize) na manjše kose odvzamejo njihove imunogene lastnosti. Pred kupovanjem živil je dobro vedeti, da v industrijski pripravi hrane mleko dodajajo številnim živilom in temu mleku pravimo SKRITI alergen. Na etiketah živil je glede na količino dodanega mleka označeno kot laktoza, kazein, sirotka… Mleko kot skriti alergen tako lahko najdemo v raznih kašicah (čokolino, frutolino…), mesnih izdelkih, ki vsebujejo mleko (mesne kroglice), polpeti, salame, paštete, ribje palčke. Previdni moramo biti tudi pri raznih zelenjavnih omakah, pecivih in čokoladi. Otrok z dokazano alergijo na kravje mleko tudi ne sme uživati kozjega ali ovčjega mleka in seveda mlečnih izdelkov (jogurt, sir, smetano, maslo, majoneza, sladoled…). Za tolažbo pa naj dodam, da večina (90 %) alergij na kravje mleko v dojenčkovem obdobju izzveni med 2. in 4. letom in so na srečo le prehodna težava.
Polivanje in bruhanje: Polivanje (bljuvanje) ali regurgitacija je pogosta težava dojenčkov v prvem letu življenja, ki se kaže kot nehoteno vračanje materinega mleka oziroma hrane iz želodca v požiralnik. Pojavi se navadno takoj oziroma kmalu po obroku (pri podiranju kupčka), redkeje med spanjem. Značilno za polivanje je, da želodec »brez vsakega napora« zavrne vsebino in jo potisne v požiralnik. Ne zamenjujte polivanja in bruhanja. Pri bruhanju se močno krčijo tudi trebušne mišice, želodčna vsebina pa se izloči v loku.
Čeprav deluje zaskrbljujoče, je pojav popolnoma naraven del razvoja otroka. Raziskave so ugotovile, da ni razlike med dojenčki, ki se dojijo, in tistimi, ki jih mamice hranijo z nadomestnim mlekom. Pri vseh dojenčkih se pojavi polivanje, vendar pa imajo nekatera nadomestna mleka posebno sestavo, ki lahko z dietetskim uravnavanjem zmanjša pojav bljuvanja.
Simptomi polivanja pri dojenčkih: Redno poliva vsaj dvakrat na dan. Poliva vsaj tri tedne zapored. Otrok je mlajši od enega leta. Polivanja ne spremljajo spremembe vedenja ali simptomi bolezni. Količina polite hrane se razlikuje med dojenčki. Nekaterim iz ust priteče le majhna količina mleka, drugi polijejo skoraj cel obrok (oz. je tako vsaj videti). V večini primerov dojenčki polijejo le za čajno žličko hrane. Če dojenček kljub polivanju normalno pridobiva težo in ne kaže sprememb vedenja, si lahko brez skrbi. Polivanje redko spremljajo drugi simptomi. Če opaziš kakršne koli druge spremembe pri otroku, je priporočen obisk zdravnika, ki bo dojenčka pregledal in opozoril na morebitne težave.
Polivanje ni bruhanje: Veliko staršev zamenjuje polivanje z bruhanjem, vendar gre za dva popolnoma različna pojava. Medtem ko dojenček poliva brez napora in mu zaužito mleko teče iz ust, je pri bruhanju prisoten napor, saj se trebušne mišice močno krčijo, hrana pa se izloči v loku. Bruhanje skoraj nikoli ni samostojen pojav, ampak le simptom težav, s katerimi se spopada otrok. Bodi še posebej pozorna, če pogosto bruhanje spremljajo tudi drugi simptomi, ki lahko opozarjajo na slabše zdravstveno stanje dojenčka: Videti je prizadet, drugačen, zaspan. Po bruhanju je zopet živahen in dobre volje. Ima povišano telesno temperaturo in drisko. V tem primeru je obisk zdravnika nujen, da lahko pravočasno odkrije vzrok bruhanja in primerno pozdravi dojenčka.
Kaj povzroča polivanje? Razlog za polivanje se največkrat skriva v nerazviti mišici zapiralki na spodnjem delu požiralnika. Je mišica med želodcem in požiralnikom, ki je pri majhnih otrocih še prešibka, da bi omejila vstop hrane nazaj v požiralnik in proti ustom. Želodec dojenčka se še ne zna pravilno prazniti v črevesje, zato je treba počakati, da se prebavila do konca razvijejo. Poleg slabšega delovanja mišice zapiralke je vzrok za polivanje tudi v dodatnem pritisku, ki ga občuti zaradi več različnih dejavnikov: prehitro zaužita prevelika količina hrane: med hranjenjem lahko dojenčki prehitro pojedo preveč hrane. Največkrat se to zgodi, ko ima mamica preveč mleka in je otrok tako lačen, da kar golta hrano. Pri tem lahko požre tudi zrak, kar povzroči bolj pogosto polivanje. Motnje med hranjenjem: različni dejavniki v okolici lahko zmotijo dojenčka med hranjenjem. Ta preneha z dojenjem, se ozira okoli in pogoltne večje količine zraka, kar vodi do polivanja. Občutljivost na določeno hrano: prehrana doječe mamice ali občutljivost otroka na kravje mleko sta lahko vzrok pogostega polivanja.
Ali je polivanje nevarno? Bljuvanje je normalen pojav pri hranjenju otrok v prvih mesecih. Otroček, ki le poliva, in je srečen pred hranjenjem, med njim in po njem, lahko redno pridobiva telesno težo in nima nobenih drugih simptomov slabega počutja. V nekaterih primerih se lahko zgodi, da polivanje ni samostojen pojav, temveč le eden od simptomov akutne bolezni - gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). K zdravniku se odpravita, če poleg polivanja opaziš še: izgubo telesne teže dojenčka, nenavadno gibanje vratu in brade, zvijanje hrbta, težave pri požiranju, zavračanje hrane ali izgubo apetita pri dojenčku, bruhanje, zatikanje hrane, jokanje, razdražljivost ali splošno prizadetost. Veliko bolezni ima lahko podobne simptome, zato je nujen obisk zdravnika, ki bo ocenil stanje in predlagal zdravljenje.
Kako lahko pomagamo pri polivanju? Pri preprostem polivanju je dovolj že prilagojena prehrana. Strokovnjaki Evropskega združenja pediatrov, gastroenterologov, hepatologov in nutricionistov (ESPGHAN+) priporočajo, da se dojenčkom, ki jih muči polivanje, daje zgoščena hrana. Vendar je potrebna pazljivost! Hrana ne sme biti pregosta, saj se tako lahko upočasni prebava, nevarnost za polivanje pa še poveča. O pravilnem ukrepanju se posvetuj s svojim pediatrom. Neprijeten pojav polivanja se največkrat konča, ko začne dojenček pogosteje sedeti, se prehranjevati z gostejšo hrano in ima razvita prebavila, kar pri večini dojenčkov zgodi do prvega leta starosti. Čeprav je bljuvanje popolnoma normalno za razvoj otroka, obstaja nekaj preprostih trikov, s katerimi lahko umiriš ali celo preprečiš ta neprijetni pojav. Poskusi: Dojenček naj uživa manjše obroke večkrat na dan. Ne sili ga, da do konca spije stekleničko mleka. Spremeni položaj dojenja. Poskusi dojiti v napol sedečem položaju, dojenčka pa položi na trebušček, da ima glavo dvignjeno nad telesom. Dojenček naj po hranjenju ostane v dvignjenem položaju in ga ne položi v posteljico. Najboljše ga je vsaj 30 minut po hranjenju pestovati čez ramo, brez dodatnih aktivnosti. Redno »podirajta kupčke«, in sicer med hranjenjem ter tudi takoj po njem, da se izloči zrak v trebuščku. Poskusi dojiti v mirnem in sproščenem okolju, kjer ni motečih dejavnikov. To bo sprostilo dojenčka in bo tako bolj osredotočen na samo hranjenje. Prenehaj kaditi (oz. če res moraš, vsaj ne v bližini otroka). Pleničke in oblačila naj dojenčka ne zategujejo okoli trebuha. Cucelj na steklenički zamenjaj, saj je lahko prevelik in zaradi njega dojenček zaužije velike količine zraka. Bodi pozorna na svojo prehrano. Če opaziš reakcijo na neko hrano, jo za 14 dni testno izloči iz jedilnika po posvetu s pediatrom. Morda gre tudi za alergijo ali laktozno intoleranco. Pripravi se na polivanje: Pogosto bljuvanje ni neprijetno le za dojenčka, ampak je stresno tudi za nove starše. Če otrok pogosto poliva, se lahko na pojav dobro pripraviš in preprečiš preoblačenje po vsakem hranjenju s preprostimi triki: Na ramo položi krpo ali brisačko, kadar imaš v naročju dojenčka. Dojenčka obleci v spalne pajace in bodije, ki jih je lažje zamenjati in oprati. Določi mesto za dojenje (kavč, naslonjač) in ga pokrij z deko ali brisačo, ki se lahko umaže. Vedno imej v bližini pripravljeno še eno za vsaj primer. Pokrij avtosedež s pralno prevleko. V otroško torbo vedno pripravi dodatna oblačila in plastično vrečko za umazana oblačila.
Pravilni položaji za podiranje kupčka pri dojenčku
Prehitro zaužita hrana ali motnje med hranjenjem: Otrok se je morda preprosto prenajedel ali pa je bil med hranjenjem preveč zmoten. Dojenčki imajo veliko boljši občutek za lakoto kot odrasli ljudje. Otroški želodec je velik le kot majhna pest, starši pa pogosto precenijo, koliko hrane otrok potrebuje.
Naveličanost ali izbirčnost: Otroci lahko postanejo izbirčni, ker se jim okus spreminja ali ker so preprosto naveličani določene hrane. Moj otrok ne mara zelenjavnih kašic. Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat in ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta, pri čemer jim ni prav nič pomembno, kakšnega okusa je to, kar so dobili. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta. Vedite, da otrok v času uvajanja hrane pretežni del hranil še vedno prejme z maminim ali adaptiranim mlekom.
Kako spodbuditi apetit pri dojenčku?
Kadar otrok noče jesti, ni malo staršev, ki pri uvajanju goste hrane naletijo na problem, da otrok noče jesti. Vsaj zdi se jim tako. V resnici otrok lepo napreduje, pridobiva težo in raste. Spomnite se na sebe, da vaš apetit ni konstanten ter da ne pojeste vedno enake količine hrane.
Potrpežljivost in vztrajnost: Ne smemo obupati, ko otrok poškropi s kašo nas in sebe. Potrpežljivost in vztrajnost mora biti naše glavno vodilo pri uvajanju prehrane. Po raziskavah je znano, da moramo otroku nov okus ponuditi 7-11 krat. Ko boste otroku ponudili prvo žličko hrane, še ne boste natančno vedeli, kaj meni o novem okusu. Pri prvem poskusu večina otrok na začetku stisne usta. Zato nadaljujte šele, ko otrok spet odpre usta.
Ustvarjalnost in igra: Tukaj pride na dan vaša domišljija: igrajte se, da je žlička letalo, pripovedujte zraven zgodbe ali hrano okrasite na otroku zabaven način ter ga s tem pripravite na to, da bo zaužil pripravljeno hrano. Enotnega recepta ni. Načinov, kako otroka pripraviti do tega, da bo jedel, je vsaj toliko, kolikor je otrok. Predvsem pa se bo tu izkazala potrpežljivost. Otroška trma, povezana z njihovo prikupnostjo, bo pri starših pogosto dosegla popuščanje v bitki pri mizi.
Prikrita ponudba: Če malček enostavno ne prenese "zelenjavnega okusa", ga izboljšajte z naribanim sirom ali zabelo iz masla in krušnih drobtin. Če se kremži ob pogledu na sadje, mu ga zmešajte z mlekom ali jogurtom ter ponudite kot zabaven otroški koktejl.
Uvajanje novih živil: Živila uvajamo v presledku 1 teden, da se otrok lažje navadi in sprejme nov okus. Obenem tako tudi opazimo, če ima otrok po določenem živilu težave. Na začetku bo pojedel manj kot eno žličko hrane, nekateri dve do tri, spet tretji več. Vse je prav. Hrana naj bo sobne temperature, lahko pa je tudi malo toplejša. Pri uvajanju začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso). Nato pa še sadje (jabolko, banana, hruška).
Uporaba naravnih pripravkov za spodbujanje apetita: Kadar pa niti ti ukrepi niso dovolj, lahko poizkusite z izdelki, ki spodbujajo tek. V ta namen lahko uporabimo čaje iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo grenčine (tavžentroža, pelin, rumeni svišč in drugi). Ker imajo otroci bolj izrazit okus po grenkem, jim je potrebno pripraviti čaj v bolj razredčeni obliki, najbrž pa bo mlajšega otroka kar težko prepričati v zaužitje tako grenke tekočine in bo zato potrebno nekoliko spodbude. Uporaba določenih rastlin je tudi starostno omejena, zato se pred uporabo posvetujte s farmacevtom. Priporoča se uživanje manjše količine pred obrokom. V lekarni pa je na voljo tudi prehransko dopolnilo v obliki sirupa, ki vsebuje grenčine.
Vitamini in minerali: Vitamini in minerali imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju normalnega, zdravega organizma. Praviloma pri uravnoteženi prehrani zdravega posameznika vitaminska terapija ni potrebna. Včasih pa je tudi ob normalni prehrani potrebno dodajati vitamine iz čisto fizioloških razlogov, kot je na primer obdobje rasti. Če ocenite, da je vnos vitaminov in mineralov premajhen, lahko kot dodatek k prehrani uporabite tudi izdelke z vitamini in minerali za otroke. Pri pomanjkanju apetita je priporočljivo, da se ti izdelki uživajo redno in ne le po potrebi in to kar eno obdobje (na primer en mesec). Pri izbiri izdelka z vitamini in minerali upoštevamo otrokovo starost (izdelki vsebujejo priporočeno dnevno količino za določeno starost, označeno s kratico RDA) ter tudi način zaužitja. Nekaterim otrokom je ljubše jemanje sirupa ali tonika po žlički, večji otrok pa po drugi strani lahko že uporablja tablete, kar ga zna tudi spodbuditi, da bo vzel odmerek. Svetujemo, da izdelek z vitamini in minerali kupite v lekarni. V prvi vrsti priporočamo izdelek v obliki sirupa ali tablete, ki ima kontrolirano ustrezno vsebnost hranil in nadzorovano kvaliteto. Na voljo pa je tudi precej drugih izdelkov z vitamini in minerali za otroke v različnih oblikah. V glavnini izdelki za otroke vsebujejo vitamine A, D, C, E, B1, B2, B3, B6, B12 ter minerala kalcij in železo. Vsak posamezni izdelek pa lahko vsebuje še nekatere druge minerale, elemente v sledeh, probiotike ter določene snovi, na primer v podporo delovanju imunskega sistema.
Kdaj obiskati zdravnika?
Če ima otrok zmanjšan apetit ali je šibek, je pomembno pozorno opazovati njegove simptome. Če opazite znake dehidracije (vdrte oči, jok brez solz, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulanih pleničk, gost, temnejši urin, suha usta), zavračanje hrane, zaspanost, zmanjšano zavest ali pretirano razdražljivost, povišano telesno temperaturo, bruhanje ali drisko, je nujen obisk zdravnika.
Prav tako je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, če opazite znake alergije, kot so kožni izpuščaji, nepridobivanje na telesni teži, polivanje, bruhanje, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu. V primeru dvoma o otrokovem zdravstvenem stanju ali prehranjevalnih navadah se vedno obrnite na izbranega pediatra.
Pomembni splošni nasveti:
- Kruh: po 10. mesecu.
- Kravje mleko: samostojni napitek po 1. letu starosti, majhne količine že prej (priprava žitne kašice, pire krompirja).
- Gluten (pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): po 4. mesecu, hkrati z dojenjem.
- Jajca (rumenjak in beljak): po 6. mesecu.
- Sladkor, sol: po 1. letu.
- Med: po 1. letu.
- Ribe: lahko po 6. mesecu, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos).
- Morski sadeži: po 1. letu.
Pri pripravi hrane za dojenčka, predvsem ko ga šele navajamo na gosto hrano, se je priporočljivo izogibati nekaterim sestavinam. Zaradi svoje trde konsistence se izogibajte oreškom in semenom ter hrani, ki je bogata z vlakninami. Predvsem v začetnem obdobju bo ta hrana hitro povzročila zaprtost pri dojenčku, ki ni še navajen na prebavljanje tovrstnih snovi. Izogibajte se tudi surovim ali delno kuhanim jajcem, slani ali dodatno sladkani hrani, gaziranim pijačam ter hrani, ki je namenjena odraslim ljudem (omake, kava …).
Pomembno je, da starši razumejo, da je pomanjkanje apetita pri dojenčku lahko posledica različnih dejavnikov, od bolezni do razvojnih sprememb. Z vztrajnostjo, potrpežljivostjo, ustvarjalnostjo in ob sodelovanju s pediatrom lahko pomagate svojemu dojenčku prebroditi to obdobje in zagotovite, da bo še naprej zdrav in dobro razvit.
tags: #pomanjkanje #apetita #pri #dojencku