Zavedanje možnih težav pri razvoju dojenčka je ključnega pomena za zgodnje ukrepanje in zagotavljanje optimalnega zdravja in dobrega počutja vašega otroka. Čeprav je vsak dojenček unikaten in se razvija s svojim tempom, obstajajo splošne smernice in opozorilni znaki, ki lahko nakazujejo morebitne težave. Ta članek vas bo vodil skozi različne vidike prepoznavanja znakov, da je dojenček prizadet, od genetskih in prirojenih nepravilnosti do znakov bolezni in razvojnih posebnosti, ter ponudil praktične nasvete za starše.
Razumevanje tveganj med nosečnostjo
Tveganje za razvoj nekaterih nepravilnosti pri plodu se lahko poveča v določenih okoliščinah. Pri starejših nosečnicah, na primer, obstaja večje tveganje, da rodijo otroka, ki ima kromosomske nepravilnosti. Prav tako so posebnim preiskavam upravičeni starši, ki že imajo otroka, ki se ni pravilno razvijal in ima zdravstvene težave ali kromosomsko okvaro. S posebnimi preiskavami lahko odkrijejo nepravilnosti pri otroku že med nosečnostjo.
Preiskave za odkrivanje nepravilnosti v nosečnosti
Obstajajo različne preiskave, ki lahko pomagajo pri odkrivanju zapletov med nosečnostjo.
Krvne preiskave kot prva stopnja
Prva stopnja preiskav so krvne preiskave. Z njimi lahko odkrijejo Downov sindrom ali spino bifido (prirojeno napako, ki nastane, če se del enega ali več vretenc ne razvije popolnoma in ostane del hrbtnega mozga nezavarovan). Prav tako lahko s temi preiskavami odkrijejo sladkorno bolezen pri nosečnici. Kadar zdravnik s pomočjo krvnih testov ali ultrazvočne preiskave ugotovi ali posumi na nepravilnosti, vam bo predlagal še nadaljnje teste.
Prirojene napake
Prirojena napaka pomeni, da se je pri otroku še med razvojem v maternici pojavila telesna hiba. To je lahko zajčja ustnica, okvara srca, možganov, zakrnelost udov ali spina bifida. Vzroki za to niso nujno v kromosomih ali genih, so pa lahko posledica nepravilne prehrane, jemanja mamil ali uživanja alkohola v nosečnosti. Če zdravnik na ultrazvočnem pregledu opazi nepravilnosti, vam bo predlagal dodatne preiskave.
Posebne preiskave krvi
Poznamo različne krvne preiskave. Prve so preiskave obstoječih bolezni, ki bi lahko vplivale na nosečnost, sem sodi sladkorna bolezen, ki včasih nastane med nosečnostjo, drugače pa je mati nima, in testiranje na HIV.
Naslednja je preiskava za odkrivanje problematičnih genov, ki se jih morda sploh ne zavedate, a se lahko prenesejo na otroka. To so preiskave za odkrivanje talasemije (dedna krvna bolezen) in slabokrvnosti srpastih celic (okvara hemoglobina). Tretje pa so preiskave za odkrivanje nepravilnosti pri plodu, kot je trojni hormonski test, s katerim ugotavljajo Downov sindrom.
Trojni hormonski test
Trojni hormonski test je presejalni test, kar pomeni, da njegovi rezultati niso dokončni, ampak samo kažejo, da obstaja verjetnost, da je otrok prizadet. Opravijo ga v 15. ali 16. tednu nosečnosti. Če pokaže, da je verjetnost za okvaro ploda večja kot 1:270, vam bo zdravnik najbrž predlagal še amniocentezo, ki bo potrdila ali ovrgla sum na Downov sindrom. Ta test pa predlagajo tudi vsem nosečnicam, ki so starejše od 35 let. Vsaka nosečnica si želi zdravega otročka.
Preiskava za sladkorno bolezen
Če nosite zelo velikega in težkega otroka, če imate v urinu sladkor ali če so na preiskavah odkrili v vaši krvi zelo visoko raven sladkorja, vas bo zdravnik napotil na dodatne preiskave za odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti. Test poteka tako, da na tešče popijete sladko tekočino, v naslednjih dveh urah pa vam vzamejo štiri vzorce krvi. Če je količina sladkorja v krvi visoka, je to lahko znamenje sladkorne bolezni.
Preiskava za HIV
To preiskavo lahko opravi vsaka oseba, ki je izpostavljena nevarnosti za okužbo z virusom HIV. Če sumite, da ste okuženi, se lahko odpravite na anonimno preiskavo krvi, ki jo delajo v številnih bolnišnicah.
Zgodnji znaki obolenja pri dojenčku
Prepoznavanje zgodnjih znakov obolenja pri dojenčku je ključnega pomena za pravočasno ukrepanje. Čeprav je vsak dojenček drugačen, obstajajo nekateri splošni znaki, na katere je treba biti pozoren.
Splošni znaki, ki zahtevajo pozornost
Dežurno ambulanto obiščemo, ko je otrok hudo bolan, prizadet ali kaže znake, ki bi lahko v kratkem času privedle do poslabšanja. Najpogostejši znaki so:
- Motnje zavesti ali neutolažljiv jok.
- Visoka vročina, ki jo ne moremo znižati s splošnimi ukrepi.
- Pogosto bruhanje in pogosto odvajanje tekočega blata ob nezadostnem uživanju tekočin; otrok posledično manj lula, koža pa postane bleda ali sivkasta.
- Težko dihanje / hrope / piska.
- Toži za močnimi bolečinami v trebuhu in mu je slabo / bruha in ima povišano telesno temperaturo.
- Hude alergične reakcije z motnjami zavesti in težkim dihanjem.
- Posebej bodimo pozorni, kadar so redko istočasno prisotni naslednji znaki: motnje zavesti / vročina / glavobol / bruhanje / trd vrat / vijolični izpuščaji, ki spominjajo na manjše modrice in ob dotiku ne izginejo.
Posebni znaki pri dojenčkih
Pri dojenčkih je pomembno prepoznati resne znake obolenja, kot so:
- Neutolažljiv jok.
- Dalj časa visoko povišana telesna temperatura, ki jo ne uspemo znižati, ob tem zavrača tekočino.
- Mlahav, odsoten in neodziven pogled, koža pa bleda in marmorirana.
- Hitro in težko dihanje, piskanje in hropenje.
Ko je potrebna nujna medicinska pomoč
V določenih primerih je nujno nemudoma poklicati rešilca ali oditi na urgenco.
Kdaj poklicati rešilca
Ne oklevajte s klicem rešilca v izrednem primeru, ko je takojšnja oskrba nujna. Ne oklevajte, če je vaš otrok v nezavesti, se ne odziva ali ima težave z dihanjem.
Ostali znaki, da potrebujete rešilca, so:
- Konvulzija (nehoteno močno krčenje progastih mišic), ki se po 3-5 minutah ne ustavi.
- Oprti zlom.
- Nesreča, ob kateri sumite na poškodbo otrokovega vratu ali hrbtenice.
- Hude opekline.
Ko obiskati urgenco
Na urgenco se odpravimo, ko opazimo zgoraj naštete resne znake obolenja, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo. Pred obiskom urgence je priporočljivo poklicati svojega pediatra ali dežurnega zdravnika, da ocenita, ali je obisk resnično nujno potreben. Če se zdravnik strinja, lahko pokličete bolnišnico in se dogovorite za predhodno pripravo na vaš prihod.
Priprava na obisk pri zdravniku ali na urgenci
Obisk pri zdravniku ali na urgenci je lahko stresen, a z ustrezno pripravo lahko zmanjšate napetost tako zase kot za svojega otroka.
Informacije o zdravju otroka
Pri roki imejte informacije o zdravju vašega otroka. Pripravite seznam zdravstvenih informacij vašega otroka, še preden pride do obiska pri zdravniku. Ta seznam naj vključuje podatke o alergijah, datume cepljenj, zdravila, ki jih otrok trenutno jemlje, in podatke o vseh predhodnih operacijah.
Ostanite mirni
To je očitno lažje reči, kot narediti, toda otroci se učijo svojih občutij na podlagi reakcij svojih staršev. Ob obisku pri zdravniku ali na urgenci bo vaš otrok izpostavljen novim obrazom in različnim testom, od katerih bodo nekateri lahko boleči. Če boste vi ostali mirni, bodo mirni tudi otroci.
Preskočite okrepčila
Dokler ne veste, kakšne vrste testov lahko zdravnik naroči, se izognite temu, da bi dali otroku hrano in pijačo. To še posebej velja v primeru, če bi vaš otrok moral dobiti pomirjevalo. Če bi otrok v zadnjem času kaj pojedel, bi to pomenilo, da bi morali dalj časa čakati, preden bi lahko dobil pomirjevalo.
S seboj prinesite nekaj za razvedrilo
Kljub imenu, ki nakazuje na urgentnost/nujne primere, obiski pri zdravniku ali na urgenci pogosto vključujejo kar nekaj čakanja. S seboj vzemite najljubšo plišasto igračo vašega otroka. Tudi knjiga ali tablica ga lahko zamotita med čakanjem, boleznijo ali bolečino.
Delajte si zapiske
Medtem ko čakate, je dobra ideja, da si zapišete vse dogodke, ki so pripeljali do obiska pri zdravniku. Zapišite si jih v telefon, če imate polno baterijo, ali pa prosite za list papirja in svinčnik. Če ustvarite kronološki seznam dogodkov, boste povezali svoje misli in bili pripravljeni, ko bo končno prišel zdravnik. V takšni situaciji je običajno, da ste zmedeni.
Ne bojte se prositi za podporo
Veliko staršev se znajde v situaciji, ko morajo obiskati urgenco ali zdravnika sami. Če je le mogoče, prosite družinskega člana ali prijatelja, da se vam pridruži. Zelo pomaga, če imate nekoga ob sebi, ki služi kot dodaten par oči in ušes ter si lahko zapomni pomembne informacije, ki jih vi mogoče v naglici pozabite. Če prijatelja ali družinskega člana že vnaprej seznanite, da ga boste morda nekoč poklicali za pomoč v nujnih primerih, lahko to odpravi del stresa, ki hitro nastane v tej situaciji.
Bodite zagovornik svojega otroka
Vi svojega otroka najbolj poznate. Če mislite, da se zdravnik ne meni za vaše skrbi ali vas odpravlja, se ne bojte prositi za drugo mnenje. Če nagonsko čutite, da se dogaja nekaj več, je za to verjetno razlog. Poskusite postavljati vprašanja in deliti svoje skrbi ob pravem času. Pomembno je, da ohranite pozitiven odnos z zdravniško ekipo vašega otroka. Morda ni najprimernejši čas za vprašanja, ko se medicinska sestra ukvarja z odvzemanjem vzorcev vašemu otroku. Ampak vaši zapiski lahko pri tem pomagajo!
Prepoznavanje znakov lakote in sitosti pri dojenčku
Pravilno prepoznavanje znakov lakote in sitosti pri dojenčku je ključno za zagotavljanje ustreznega hranjenja in dobro počutje.
Zgodnji znaki lakote
Novorojenček rad objame vir, ki ga hrani. V tem primeru je to mamina dojka. Ko smo novopečeni starši, je življenje pogosto polno presenečenj in novih doživetij. Lahko je pravi izziv prepoznati, kdaj in kako pogosto se novorojenček želi hraniti. Še dobro, da ima novorojenček kar nekaj glasovnih in gibalnih znakov, s katerimi nam svojo potrebo pokaže. Če te znake poznamo in prepoznamo pravočasno, lahko svojega novorojenčka nahranimo že takrat, ko je še miren, kar je zelo pomembno, saj ga je mnogo težje nahraniti, ko je od velike sile že povsem iz sebe. Naša odzivnost na te znake pomeni, da se otrok hrani na njegovo željo, za kar pa je seveda nujno, da te znake dobro poznamo. Taka odzivnost mu omogoča zdrav začetek življenja tako v fiziološkem kot v psihološkem smislu.
Ena od tipičnih zmotnih misli je, da je jokajoč otrok lačen otrok. Seveda otrok joče tudi zaradi lakote, vendar je to najpogosteje zadnji od znakov za lakoto, ki ga otrok pokaže. Pred jokom novorojenček izrazi še mnoge druge znake, s katerimi pokaže, da se želi hraniti.
Najboljši trenutek, da se odzovemo na otrokovo lakoto, je, ko začne nositi rokice proti ustom. Pogosti so tudi premiki glavice in intenzivno iskanje mamine dojke. Kadarkoli novorojenček prične odpirati usteca, šobiti ustnice ali sesati lastne pesti, so to znaki, da se želi hraniti. Čeprav so ti znaki precej subtilni, je pomembno, da jih prepoznamo in se nanje odzovemo, saj s pravočasnim odzivom bistveno prispevamo k učinkovitemu hranjenju. Le miren otrok se hrani v miru.
Našo hitro odzivnost pa bo otroček zahteval, ko se bo ob zgoraj naštetih znakih pričel še oglašati, brcati z rokicami in nogicami, ko bo z glavico intenzivno iskal dojko/flaško in bo postal nemiren. Vse to pomeni, da naš novorojenček postaja zelo lačen in se moramo nanj nemudoma odzvati.
4 zmedeni namigi, ki jih večina staršev napačno razume (in kaj v resnici pomenijo)
Pozni znaki lakote in jok
Ko novorojenček joka, močno ihtí ali celo kriči, je njegova potreba po lakoti že zares huda, saj je jok zadnji in najočitnejši znak, da je lačen. Jok terja takojšen odziv. Jokajoč dojenček se namreč močno utrudi in se posledično krajše in slabše hrani, saj se mora sprva pomiriti, nato pa pogosto od utrujenosti zaspi. Tak otrok se, če ga vsakič pustimo, da nas opozori nase z jokom, nikoli povsem ne nahrani in predvsem tudi ni umirjen, ker ga konstantno skrbi, če se bomo na njegovo potrebo in opozarjanje odzvali.
Znaki sitosti
Ko smo našega novorojenčka nahranili, je pomembno tudi, da prepoznamo znake sitosti. Običajno sit novorojenček preprosto neha jesti oz. se sam odstavi z dojke/flaške. Prav tako ob tem sprosti svoje celotno telo, rame se spustijo, rokice se stegnejo in postanejo mehke, dlani se razprejo, novorojenček zaspi. Lahko se zgodi, da sit novorojenček na dojki postane lačen, ker ga odvečna količina mleka v želodčku že tišči. Vsekakor pa je vedno koristno, da dojenčka stimuliramo in ponudimo dojko, dokler ga le-ta ne zanima več.
Ko dojenček ne kaže znakov lakote
Včasih se zgodi, da naš novorojenček slabo pokaže, da je lačen. Ti znaki nastopijo redko in so slabo izraženi. Pogosto je to pri zelo zaspanem novorojenčku, kar lahko npr. povzroči zlatenica. Čeprav so znaki slabo izraženi, moramo novorojenčka hraniti. V takem primeru se svetuje zbujanje dojenčka na dve uri, da se ga nahrani.
Razumevanje, kdaj in koliko hraniti našega novorojenčka, terja veliko potrpljenja, pozornosti in skrbi.
Skrb za dojenčka po porodu: Pregled in oskrba
Prvi pregled novorojenčka je ključen za oceno njegovega rasti in razvoja, saj še ni sposoben opisati svojih težav. Ta pregled daje tudi osnovo za vse kasnejše preglede.
Prvi pregled v porodnišnici
Novorojenčke, pri katerih so zapleti pričakovani (zaradi materine bolezni pred nosečnostjo in med njo, prezgodnjega poroda, večplodne nosečnosti, že v nosečnosti ugotovljene prirojene napake ploda, težkega in dolgega poroda in nižje ocene po Apgarjevi), zdravnik natančno pregleda že v porodni sobi. V večini slovenskih porodnišnic je mama v času prvega pregleda ob otroku. Skupaj pregledamo podatke o posebnostih v družini, težavah pri njej sami pred nosečnostjo in v nosečnosti ter podatke o porodu. Pri tem iščemo dejavnike, ki bi lahko vplivali na novorojenčka. Zatem novorojenčka slečemo in pregledamo - naše početje materi sproti opisujemo in pojasnimo vsako opažanje. Na ta način razčistimo dvome glede največkrat normalnih pojavov, ki bi lahko ob materinem nepoznavanju povzročili nepotrebne skrbi in strahove po odpustu domov. Pregled novorojenčka zahteva potrpežljivost, nežnost ter prilagodljivost v načinu pregleda.
Značilnosti videza novorojenčka
Večina donošenih novorojenčkov ob rojstvu tehta med 2,5 in 4,0 kilogrami, v dolžino meri od 45 do 55 cm in ima obseg glavice od 32,5 do 36 cm. Telesna sorazmerja so drugačna kot pri večjem otroku ali pri odraslem: glavica je velika, obraz okrogel, spodnja čeljust majhna. Trebušček je velik in okrogel, okončine pa se zdijo kratke. Koža je večinoma prekrita z mazivom - verniksom in je rožnate barve. Pri prezgodaj rojenih otrocih je koža rdeče-rožnata in jo prekrivajo nežne dlačice (lanugo), pri prenošenih je koža bledo-rožnata in se lušči. V prvih dneh novorojenčki ob joku lahko postanejo živo-rdeči ali celo pomodrijo za kratek čas, imajo modrikaste rokice in nogice. To imenujemo akrocianoza. Če jim je hladno, postane njihova koža pegasta, podobno kot marmor. Izrazita pomodrelost, bledica ali zgodnja zlatenica pa so vedno znak pomembne ogroženosti in zahtevajo takojšnjo intenzivno diagnostično obdelavo in zdravljenje. Zaradi poroda imajo novorojenčki lahko drobne podplutbe zlasti po glavici in obrazu, ki jih včasih težko ločimo od kapilarnih žilnih znamenj, ki so vidna pri skoraj treh četrtinah novorojenčkov na očesnih vekah, čelu, po nosku ter v zatilju. Ta znamenja so znana kot „štorkljina znamenja“. Zlasti pri temneje pigmentiranih novorojenčkih lahko opazimo na spodnjem delu hrbta in na ritki temnejšo modrikasto liso, ki jo imenujemo mongolska lisa. Glavica je pri tistih novorojenčkih, ki se rodijo v glavični vstavi, vsaj prve ure po rojstvu ovalna ter otekla v temenskem in zatilnem delu. To je porodna oteklina. Pri nekaterih novorojenčkih je oteklina temensko le na eni strani ali zatilno in je posledica izliva krvi pod pokostnico v času poroda. To pogosto in praviloma nenevarno porodno poškodbo imenujemo kefalhematom. Za razliko od porodne otekline izgine šele po nekaj tednih. Lobanjske kosti so lahko na vrhu glavice mehke, večinoma pa so čvrste in se lahko tudi prekrivajo. Na sprednjem delu glavice, med čelno kostjo in temenskima kostema, tipljamo različno velik mehak predel. Novorojenčki imajo v prvih dneh oči pretežno zaprte, veke pa so otekle zaradi poroda in dražečega delovanja očesnih kapljic, ki jih dobijo vsi novorojenčki takoj po rojstvu zaradi preprečevanja nevarnega gnojnega vnetja oči. Krvavitve, ki jih opazimo nad beločnico, so posledica pokanja drobnih žilic v veznici med porodom. Uhlji imajo zlasti pri nezrelih novorojenčkih še malo hrustančaste opore - lahko so štrleči ali poležani, vhod v sluhovod je lahko skoraj zakrit. Nosek novorojenčka ima nežne hodnike, ki jih pogosto delno mašijo ostanki plodovnice, sluzi ali materine krvi: da bi si očistili dihalno pot, novorojenčki kihajo. Zgornja ustnica ima na sredini sesalni mehurček, ki je videti kot žulj, a omogoča najboljše tesnenje ob dojenju. Novorojenčki v ustih večinoma nimajo zobkov, čeprav se njihov skorajšnji prihod že kaže z oteklinicami na dlesni. Jezik je velik in na ustno dno včasih vezan s kratko in debelo povezavo (frenulum). Ker ta ne ovira hranjenja, ga ne prerežemo. Vrat novorojenčka je kratek in širok. S tipanjem ocenimo, ali je prišlo med porodom do natrganja mišice obračalke glave ali zloma ključnice. Slednji nastane, ko se porajata ramici - ob stisku skozi porodno pot mehka kost poči (izkušene babice in porodničarji to včasih celo slišijo!), pokostnica z oteklino pa v nekaj dneh poskrbi, da se kost zaceli brez posledic.
Oskrba novorojenčka po porodu
Postopki oskrbe novorojenčka se sicer v določenih niansah od porodnišnice do porodnišnice razlikujejo, odvisno je tudi od tega, kakšen je bil porod, a vendarle je večini primerov ritual podoben. Po prekinitvi popkovnice, dotlej zelo pomembne vezi med mamo in otrokom, bo novorojenčka v kratko oskrbo vzela medicinska sestra - babica. Ker je kopanje nevarno zaradi podhladitve, bo novorojenčka samo obrisala in osušila z ogretimi plenicami. Temeljito ga bodo umili šele na oddelku. Umivanju bo sledilo tehtanje in merjenje, nato pa ga bo babica toplo oblekla in zavila v odejo. Vaš otročiček bo dobil tudi odmerek vitamina K v obliki injekcije v zadnjično ali stegensko mišico. Omenjeni vitamin je zelo pomemben, saj preprečuje hemoragično bolezen s krvavitvami v katerikoli organ, hkrati pa pomaga pri strjevanju krvi. Babica bo poskrbela tudi za otrokove oči, in sicer jih bo zaščitila pred gonokoknim vnetjem s kapljicami srebrovega nitrata. Eden najpomembnejših trenutkov pa je tisti, ko babica položi dete mami v naročje in stečejo prvi poskusi dojenja. Dojenček se rodi s sesalnim nagonom, zato se bo tudi sam potrudil, da bo čim prej našel vašo dojko in začel sesati. Seveda niso vsi novorojenčki enako živahni sesalci - nekateri potrebujejo več spodbude, a nikar ne obupujte. Za začetek je dovolj, da novorojenček le nekajkrat dobro in pravilno povleče. To je stimulacija, ki bo vplivala na kasnejše nastajanje mleka. Mnoge mamice ne vedo, da se nekateri novorojenčki zaradi poroda pogosto ne počutijo dobro, zaradi česar lahko bljuvajo plodovnico - to pa je razlog, da odklanjajo dojenje. Vendar brez skrbi, slabost bo minila in dojenje bo steklo kot mora. A ne samo dojenje, za novorojenčke je izjemnega pomena že sam dotik, kar dokazujejo tudi številne raziskave. Ravno zato je bistvenega pomena, da je takoj po rojstvu otrok čim več v stiku s svojimi starši, predvsem z mamo. Gre pravzaprav za prvo obliko komunikacije. Raziskovalci so ugotovili, da je potreba po dotiku primarna in mora biti zadovoljena, če želite, da otrok zraste v zdravo in srečno osebo.
Apgarjeva lestvica in identifikacija
Po porodu bosta zdravnik ali babica v vašo materinsko knjižico v za to namenjen razdelek vpisala tudi vse o poteku poroda: kdaj se je začel, kakšna vstava je bila, kako je potekal in kako se je končal itd. V razdelek o novorojenčku se vpiše tudi ocena po Apgarjevi lestvici. Ta služi kot okvirna ocena novorojenčkovega prilagajanja na okolje zunaj maternice. Lestvica je povezana s potrebno stopnjo pomoči novorojenčku v prvih minutah po rojstvu, ni pa pomembna kot napovedni dejavnik za otrokov nadaljnji razvoj. Babica vas bo tudi vprašala po njegovem imenu in priimku. Prav tako je treba vsakega novorojenčka po porodu označiti z zaporedno številko poroda, ob kateri ne sme manjkati datum s točno določeno uro.
Skrb za mamico po porodu
Medicinsko osebje bo poskrbelo za vašega otročička, ravno tako za vas. Po porodu vas bosta najprej pregledala babica in ginekolog. Pregledala bosta maternični vrat, nožnico in zunanje spolovilo ter oskrbela morebitne poškodbe, ki so nastale med porodom. Skozi trebušno steno bosta tudi preverila, če se maternica dobro krči. K boljšemu krčenju maternice najbolje pripomore takojšnje dojenje novorojenčka. Pri tem se namreč sprošča hormon oksitocin, ki pospešuje tako izločanje mleka kot krčenje maternice.
Telesne spremembe po porodu
Po iztrebitvi posteljice vam bo začela iztekati čišča. Ta je na začetku zelo močna, iz dneva v dan pa se zmanjšuje. Traja lahko od štiri do šest tednov. Nikar se ne prestrašite, če bo čišča vsebovala koščke strjene krvi, pomembno je, da je brez vonja. Srečali se boste tudi z nekaj ovirami pri odvajanju vode in blata. Najbrž vas ne bo takoj po porodu tiščalo na malo potrebo, saj se ženska med porodom precej izsuši. Po porodu pijte dosti tekočine, najboljša sta voda in nesladkan čaj. Mehur pa morate izprazniti najkasneje 12 ur po porodu. Prebava se po porodu nekoliko poleni in nekatere mamice imajo težave z odvajanjem blata. Prvič boste začutili potrebo po odvajanju najverjetneje šele dan ali dva po porodu. Če pa boste imeli večje težave, vam bodo v porodnišnici dali odvajalo v obliki tabletke, ki vam bo zagotovo pomagalo. Kakorkoli, vse te spremembe so nekaj povsem normalnega in se bodo prej ali slej uredile, vaše telo pa se bo v nekaj tednih povrnilo v ’normalno’ stanje. Ne smemo pa pozabiti niti na mešanico čustev, ki vas bodo prevevala. Čeprav boste kdaj neizmerno utrujeni, jezni, prestrašeni ali celo žalostni, bo vedno prevladovalo čustvo ljubezni.
Posebne situacije in redke motnje
Nekatere redke motnje lahko vplivajo na razvoj dojenčka že od rojstva.
Primer bilateralne mikroftalmije
Lucas Hammond že od rojstva ne more odpreti svojih oči. Strokovnjaki so ugotovili, da se je rodil z bilateralno mikroftalmijo. Gre za redko motnjo, ki povzroči, da se oči med nosečnostjo ne razvijejo do konca, zato se ne morejo odpreti. Njegova starša, Ashleigh Knox in Dave Hammond, sta bila ob tej novici šokirana, saj so jima zdravniki povedali, da njun sinček morda sploh nikoli ne bo videl. "Slišala sva, da novorojenčki včasih ne odprejo oči takoj po rojstvu, zato naju to sprva ni skrbelo," pravi 22-letna Ashleigh iz Birtleyja. "Naslednji dan je Lucasa pregledal pediater, ker dojenček ni mogel odpreti oči, ga je odnesel k drugemu specialistu. Ta je povedal, da takšnega primera še ni videl in da je zagotovo z njim nekaj narobe."
Lucasa so nato odpeljali na dodatne preglede v bolnišnico Newcastle's Royal Victoria Infirmary, kjer so mu pri osmih dnevih starosti diagnosticirali bilateralno mikroftalmijo. "Nisva mogla verjeti, da se to res dogaja. Ko sva izvedela, da bo Lucas slep, se je David zjokal, čeprav nikoli ne joče," se spominja Ashleigh. Novopečena starša morata sedaj čakati, da bo Lucas toliko zrasel, da bo lahko sam povedal, ali kaj vidi ali ne. Šele takrat bodo zdravniki lahko določili, kako hudo je prizadet njegov vid. "Pot bo dolga. Nihče ne ve, koliko v resnici vidi. Trenutno z očmi sledi lučki. Najbolje se odziva na močne svetle barve, a ne vemo zagotovo, ali sledi barvi ali hrupu." Ashleigh pri vsem najbolj muči nevednost. "Biti moramo potrpežljivi. Pri drugih motnjah natančno veš, kaj lahko pričakuješ, pri tej pa ne." Odkar je izvedela za sinovo diagnozo, se je Ashleigh vključila v združenje Micro and Anopthalamic Childrens Society (MACS), ki nudi podporo družinam v takšnih situacijah.
Dojenje in skrb za zdravje dojk
Skrb za zdravje dojk med dojenjem je ključnega pomena, saj se mnoge matere soočajo z različnimi izzivi.
Poškodovano znamenje na dojki med dojenjem
Ena od mam je delila svojo izkušnjo, ko je na desni dojki pod bradavico opazila manjše znamenje, ki se je ranilo in iz katerega je pritekla kri. Znamenje se je sicer še držalo, zato ga je začasno pokrila z gazo, da bi preprečila nadaljnje poškodbe. Glavna skrb se je nanašala na njeno 3-mesečno hčerko, ki jo polno doji. Spraševala se je, ali obstaja nevarnost, da bi kakršnekoli snovi iz znamenja prešle v materino mleko ali da bi to vplivalo na dojenčka. V takšnih primerih je ključnega pomena, da se ranjeno znamenje zaščiti, na primer z obližem, kar bo preprečilo nadaljnje draženje in morebitne okužbe. Za otroka ne bo nevarnosti, če je znamenje ustrezno pokrito. Ko se rana zaceli, je pomembno znamenje opazovati. Če se znamenje po celjenju povrne v prvotno stanje, brez sprememb v barvi ali velikosti, običajno ni razloga za skrb. V primeru, da opazite kakršnekoli spremembe, kot so rast, sprememba barve ali oblike, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika po tem, ko se poškodba zaceli.
Znamenje na bradavici in dojenje
Druga mamica je imela podobno težavo, a je bilo znamenje lokalizirano neposredno na bradavici. To znamenje je bilo svetlo rjave barve, rahlo privzdignjeno od kože in ploščate oblike, pritrjeno samo na enem koncu. Med dojenjem, ko se je dojenček prisesal na bradavico, se je znamenje nenehno drgnilo. Poleg splošne občutljivosti v bradavicah je mamica čutila še dodatno pekoč občutek, ki se je ob pristavljanju otroka še povečal. Ko je še uporabljala silikonski nastavek za dojenje, je ta prekril znamenje in preprečil stik z dojenčkovimi usteci. V takšnih primerih je strokovno mnenje, da drgnjenje samo po sebi ne bo povzročilo razvoja melanoma, lahko pa pride do vnetja znamenja, kar bi povzročilo bolečino. Priporočilo je, da se poskusi z dojenjem brez nastavka. Če pa dojenje brez nastavka ni uspešno ali povzroča preveliko bolečino, je smiselno ponovno uporabiti nastavek. Po zaključku dojenja bi bilo priporočljivo pecljato znamenje odstraniti, da bi se izognili morebitnim težavam v prihodnosti, zlasti če se mamica v prihodnosti odloči za še enega otroka.
Viseče znamenje na bradavici med nosečnostjo in dojenjem
Mamica v sedmem mesecu nosečnosti je imela na bradavici dojke viseče znamenje velikosti približno 3 mm. Spraševala se je, ali je to znamenje lahko nevarno ali moteče pri dojenju. V primeru, da bi ga dojenček med sesanjem zatrgal, jo je skrbelo, ali bi to lahko sprožilo večje težave. Znamenje je sicer ne moti in ga zaradi estetskih razlogov ne bi odstranjevala. Vendar pa jo je skrbelo, ali je nevarno karkoli „drezati“ na dojki ali predlagati odstranitev. Če bi se odločila za odstranitev, jo je zanimalo, ali je potreben izrez ali obstajajo manj invazivni načini. Ker je njena mama imela raka na dojki, se je želela izogniti kakršnim koli tveganim dejanjem. Strokovno mnenje je, da se pecljate spremembe lahko odstranijo z elektro ali lasersko terapijo. Splošno mnenje je, da takšno znamenje samo po sebi ni nevarno, in tudi poškodba ne predstavlja pretiranega razloga za skrb, seveda na podlagi opisa.
Odstranitev znamenj med dojenjem
Druga mamica je bila naročena na odstranitev dveh kožnih znamenj, enega pod dojko in drugega na hrbtu. Ker se njena 16-mesečnica še vedno doji, jo je skrbelo, ali bi z mlekom lahko prejela ostanke lokalne anestezije. Vprašala je, ali je bolje prestaviti odstranitev na jesen, saj poseg ni nujno urgenten, čeprav se ji zdi, da se bosta verjetno še jeseni dojili. Odgovor je bil, da odstranitev kožnih znamenj pod lokalno anestezijo ni ovira za normalno nadaljevanje dojenja. Včasih se svetuje, da se prvič po posegu mleko izčrpa in zavrže, kar naj bi trajalo le nekaj ur. Enako velja za posege na zobeh, če je anestezija brez adrenalina.
Prehrana med dojenjem in njen vpliv na otroka
Med dojenjem je uravnotežena prehrana ključnega pomena tako za zdravje matere kot za otroka. Nekatera živila so lahko problematična, zato je pomembno opazovati, kako otrok reagira na posamezna živila.
Vpliv prehrane na otrokov razvoj okusa
Zdrave prehranske navade podpirajo razvoj otroka in dobrobit mamice, lahko pa vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Dojenček spoznava okuse že v maternici, proces pa se nadaljuje preko materinega mleka, katerega okus odraža mamino prehrano. Bolj ko je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. Odziv se presoja šele, ko se težava pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom.
Potencialno problematična živila
Med živila, ki lahko povzročajo napenjanje, spadajo nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren in stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji. Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka. Živila, ki vsebujejo kislino (agrumi, ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis), lahko pri nekaterih otrocih povzročijo izpuščaj ali vneto ritko. V takem primeru je priporočljivo počakati, da se izpuščaj pozdravi, in čez čas ponovno poskusiti z živilom. Ostra živila, kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), lahko dražijo kožo otroka. Posebna previdnost je potrebna pri gobah in rastlinah iz narave. Kava in pravi čaj je smiselno omejiti, alkohol je popolnoma prepovedan, nikotin zmanjšuje tvorbo mleka. Izogibajte se tudi zelo slani, mastni ali izrazito začinjeni hrani, sladkim pijačam in energijskim napitkom. Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo, na primer, če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Priporočljiva živila med dojenjem
Katera živila so med dojenjem najprimernejša? Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- Zelenjava in sadje (glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin).
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir.
- Mleko in mlečni izdelki (vir kalcija).
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso.
- Manjše morske ribe (vir omega-3 maščobnih kislin in joda).
- Kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno).
- Jajca in stročnice.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane. Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se med dojenjem zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo.
Dojenje in vzpostavitev vezi
Dojenje je več kot le hranjenje; je ključen proces vzpostavljanja vezi med mamico in otrokom. Materino mleko se v prvih mesecih prilagaja vsem otrokovim potrebam in je edinstveno po svoji sestavi. Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil, temveč predvsem od pogostosti dojenja, pravilne tehnike, izpraznjenja obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Prvi meseci po porodu so lahko izziv pri vzpostavljanju dojenja, a vztrajnost se obrestuje. Materino mleko je najboljše za otroka, dojenje pa je tudi najbolj enostavno. Pri že utečenem dojenju ponudba zadosti povpraševanju, kar pomeni, da je mleka natančno toliko, kolikor ga dojenček potrebuje. Sestava mleka se prav tako prilagaja potrebam: začetno mleko je bolj vodeno, a vsebuje ogromno koristnih snovi, medtem ko zadnje mleko vsebuje veliko beljakovin in maščob, ki otroka nahranijo in mu omogočijo napredovanje na teži. Zato je ključno vedno dojko izprazniti do konca, preden ponudite drugo, če je potrebna.
Prepoznavanje otrokovih potreb med dojenjem
Ključno pri dojenju je opazovati otroka, ki že od začetka kaže znake lakote. Ni predpisanega urnika, naravno je slediti otrokovim potrebam. Nekateri dojenčki se dojijo pogosteje in po malem, drugi manj pogosto in popijejo več. V obdobjih pospešene rasti je normalno, da je otrok pogosto na dojki, saj se takrat vzpostavlja količina in sestava mleka po zakonitosti povpraševanje-ponudba. Zadovoljstvo otroka je najboljši pokazatelj, da je sit. S polnim trebuščkom je pomirjen, sproščen, dlani so odprte. Število mokrih in pokakanih pleničk je prav tako pomemben pokazatelj. Dojenček naj bo polulan vsaj šestkrat v 24 urah. Odvajanje blata se spreminja; po prvem mesecu je lahko manj pogosto.
Zgodnji znaki lakote vključujejo hitro premikanje oči, odpiranje ust, iztegovanje jezička, obračanje glave, nežno godrnjanje ter sesanje in žvečenje rok ali predmetov v bližini ust. Takrat je čas za hranjenje. Pozni znaki lakote so glasen jok, iztegovanje glave in vratu ter nemir, ki ovira pristavljanje na dojko. V takem primeru je dojenčka najprej potrebno pomiriti, nato pa ponuditi dojko. Posebno pozornost si zaslužijo "zaspančki", ki večino časa prespijo. Potrebujejo skrbno opazovanje, da mati pravočasno zazna znake lakote. V takih primerih pomaga previjanje, nežno trepljanje, večkratno pristavljanje in dojenje v bolj pokončnem položaju. Tudi okolje ima vpliv; prevroče ali prehladno okolje lahko povzroči, da otrok preveč spi. Dojenček z jokom izraža različne potrebe, ne le lakote. Potrebno je upoštevati njegovo starost in druge potrebe, kot so menjava pleničke, toplota ali želja po bližini. Vsak dojenček je drugačen, zato je ključnega pomena, da se mati v začetku čim več ukvarja z njim in postopoma zazna njegove potrebe.