Otroci so pogosto zelo izbirčni jedci. Vsak starš si želi najti hrano, ki bi jo njegov malček z veseljem jedel, hkrati pa bi bila ta hrana dobra za njegova prebavila in zdravje. V zadnjih letih se vse več govori o blagodejnih učinkih jogurta in drugih mlečnih izdelkov na zdravje dojenčkov, še posebej glede preprečevanja alergij in dermatitisa. Vendar pa se starši pogosto sprašujejo, kdaj je pravi čas za uvajanje teh živil v prehrano svojih najmlajših.
Raziskave o jogurtu in alergijah pri dojenčkih
Novozelandski raziskovalci so 390 mamic povprašali o hrani, ki jo te mamice dajejo svojim otrokom do njegovega prvega rojstnega dne. Pri otrocih pa so iskali znake dermatitisa, ki se v obliki rdeče in luskaste kože na vidnih mestih kot so lička, za ušesi in lasišče ponavadi pojavi pri dojenčkih med 2. in 4. mesecem. Raziskovalci so pri otrocih, ki so dnevno uživali jogurt, odkrili 70 odstotkov manjšo možnost za razvoj dermatitisa in alergij. Vseeno pa bo obvezno nadaljnje raziskovanje.
Omenjena raziskava ni edina, ki je uživanje jogurta povezala z manjšimi možnostmi za alergijo in dermatitis. Njene ugotovitve so zelo podobne ugotovitvam raziskave, ki so jo izvedli na univerzi University of Nottingham in kolidžu Imperial College London; v tej raziskavi so ugotovili povezavo med uživanjem probiotikov med nosečnostjo in dojenjem in 22 odstotno manjšim tveganjem za razvoj dermatitisa pri otroku. Nedavna raziskava objavljena v publikaciji PLOS Medicine kaže, da imajo otroci mamic, ki so med nosečnostjo in dojenjem uživale probiotike (dobre bakterije, ki blagodejno delujejo na prebavni trakt), manj možnosti za razvoj dermatitisa kot otroci mamic, ki probiotikov med nosečnostjo in dojenjem niso jemale. Vse te novejše raziskave nudijo le dodatne dokaze, da probiotiki blagodejno vplivajo na dojenčkov imunski sistem. Čeprav bo potrebno opraviti še več raziskav o vrsti jogurta, ki je najboljša za preprečevanje dermatitisa in alergij, je že zdaj dovolj dokazov, ki pričajo o blagodejnih učinkih jogurta.
Priporočila pediatrov in smernice za uvajanje mlečnih izdelkov
Starost, pri kateri lahko dojenček začne uživati jogurt in skuto, je odvisna od različnih dejavnikov in priporočil. Po najnovejših smernicah in navodilih pediatrov lahko začnemo z uvajanjem mlečnih izdelkov po 9. mesecu starosti, medtem ko je kravje mleko priporočljivo uvajati po prvem letu starosti. Pred šestimi leti so bili mlečni izdelki priporočeni že po 6. mesecu. Ta premik v priporočilih odraža napredek v razumevanju prehranskih potreb dojenčkov in vplivov različnih živil na njihov razvoj.
Vendar pa obstajajo tudi druga mnenja in izkušnje staršev. Nekateri pediatri svetujejo uvajanje fermentiranih mlečnih izdelkov, kot sta jogurt in skuta (čisto navaden brez dodatkov), že po 9. mesecu starosti, vendar ne preveč pogosto. Drugi pa priporočajo, da se z uvajanjem mlečnih izdelkov začne že ob uvajanju prve goste hrane, torej okoli 5. ali 6. meseca starosti, še posebej, če gre za probiotične jogurte.
Nosečkin nasvet: Pediatri vedno bolj priporočajo dodajanje probiotikov v kapljicah. Kapljice BioGaia Protectis Baby so prehransko dopolnilo za varno, preprosto in učinkovito vzdrževanje ustrezne koncentracije bakterij v črevesju. Kapljice lahko damo na žlico ali dodamo mleku, vodi ali kateri koli drugi primerni pijači ali hrani, zato so idealne za dojenčke in majhne otroke ali tiste, ki ne morejo jemati tablet.
Ključni vidiki uvajanja goste hrane in mlečnih izdelkov
Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih.
Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.
Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem dopolnilne prehrane tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit.
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek.
Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. Svojim vedenjem smo lahko v pomoč. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Po dopolnjenem 6. mesecu ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, korenček, krompir) v obliki zelenjavne kaše. Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov.
Materino mleko je osnovna hrana za dojenčka vse do četrtega meseca starosti, ko se priporoča, da je otrok polno dojen. V nekaterih primerih dojenček potrebuje mlečno formulo, šele po dopolnjenem četrtem mesecu starosti pa lahko začnemo postopoma uvajati tudi gosto hrano, ki naj bo sprva povsem enostavna in lahka. Od četrtega do šestega meseca starosti naj bi starši že začeli otroku predstavljati tudi druge okuse in živila, a postopoma in v manjših količinah. Vse do šestega meseca pa je otrok lahko zgolj dojen.
Živila, ki niso priporočljiva za dojenčke do 12. meseca starosti
Obstajajo pa nekatera živila, ki niso priporočljiva za otroke, mlajše od 12 mesecev:
- Sladkor: Do dopolnjenega leta starosti prehrani ne dodajamo sladkorja, saj ga dojenček ne potrebuje. Naraven sladkor namreč pridobi z materinim mlekom. Če pa želimo hrano sladkati in ji izboljšati okus, lahko to storimo s sadjem. Poleg tega lahko sladkor povzroči prezgodnjo gnilobo zob.
- Med: Otroku do 1. leta starosti ne smete dajati medu. Obstaja tveganje za botulizem, resno bakterijsko okužbo.
- Sol: Tako kot med in sladkor se sol uporablja predvsem za izboljšanje okusa jedi, vendar je lahko tudi škodljiva. To začimbo je treba odstraniti iz dojenčkove prehrane, ker ogroža zdravje ledvic. Priporočljiva je le v zmernih količinah od 12. meseca dalje.
- Morski sadeži: Nekatere vrste rib in školjk imajo velike količine živega srebra, elementa, ki je produkt globalnega onesnaženja.
- Nekatere vrste zelenjave: Morske alge, blitva in špinača vsebujejo nitrate. V prevelikih količinah lahko povzročijo zmanjšanje kisika v krvi. Tudi blitvo vključite v otrokovo prehrano po 12. mesecu starosti.
- Kravje mleko: Kravje mleko (v prahu, pasterizirano ali sveže) ni primerna hrana za dojenčka do dopolnjenega 1. leta starosti. V manjših količinah lahko začnemo uvajati v dopolnilno dojenčkovo prehrano kravje mleko in mlečne izdelke (jogurt, skuta, maslo, kisla in sladka smetana) že po dopolnjenem 9. mesecu starosti. Velike količine kravjega mleka so povezane s prekomernim vnosom energije, proteinov in maščob in s premajhnim vnosom železa.
- Predelana živila: Bolj, kot je hrana spremenjena glede na tisto, kar je bilo prvotno ulovljeno, gojeno ali vzgojeno in daljši, kot je seznam sestavin, bolj je predelana. Pripravljena hrana, namenjena starejšim otrokom in odraslim, ni najboljša izbira za dojenčke.
Praktični nasveti za starše
Ko se odločate o uvajanju jogurta in drugih mlečnih izdelkov, je pomembno prisluhniti svojemu otroku in upoštevati njegove individualne potrebe in odzive. Če vaša deklica stara 7 mesecev rada je Frutek s skuto, to lahko nadaljujete. Ko bo pripravljena, lahko poskusite z navadnim jogurtom ali pasirano skuto, morda najprej v manjših količinah. Opazujte njeno reakcijo. Če se pojavi driska ali drug neželen odziv, jogurt začasno umaknite iz prehrane.
Pomembno je, da izbirate navadne jogurte brez dodanih sladkorjev in umetnih arom. LCA Junior je omenjen kot dober primer probiotičnega jogurta. Ko uvajate skuto, naj bo ta navadna, pasirana in brez dodatkov. Včasih lahko v skuto vmešate tudi pasirano sadje, da izboljšate okus.
Če imate v družini težave z alergijami ali prebavili, se je vedno dobro posvetovati s pediatrom, ki vam bo lahko svetoval glede najboljšega časa in načina uvajanja mlečnih izdelkov. Ne pozabite, da je uživanje hrane naj prijeten družinski dogodek, zato bodite potrpežljivi in vztrajni pri uvajanju novih okusov.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom!