Povratek na delovno mesto po porodniškem dopustu predstavlja za številne mlade starše pomemben prehod, ki pogosto prinaša potrebo po prilagoditvi delovnega časa. Zakonodaja v Sloveniji prepoznava in podpira to potrebo z določbami o krajšem delovnem času, ki omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Ta članek podrobno raziskuje pravice, ki so na voljo zaposlenim staršem, s poudarkom na možnostih skrajšanega delovnega časa po porodniškem dopustu, pravici do odmora za dojenje ter drugih vidikih varstva zaposlenih staršev.
Možnosti skrajšanega delovnega časa: Od 4 do 6 ur
Ko se ženska vrne na delovno mesto po porodniškem dopustu, ima možnost skrajšanega delovnega časa. Ta možnost se lahko izrazi v različnih oblikah, kot so 4-urni, 6-urni ali celo samo enourni skrajšani delovni čas, pri čemer je skrajšanje za eno uro najpogostejša praksa. Te možnosti so še posebej pomembne glede na sodobne delovne čase, ki pogosto segajo od jutranjih do poznih popoldanskih ur, medtem ko se vrtci zaprejo že prej. Skrajšani delovni čas omogoča staršem, da se bolj posvetijo svojim otrokom in hkrati ohranijo stik s poklicnim svetom.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) določa, da je skrajšan delovnik lahko krajši za največ polovico tedenske delovne obveznosti. To pomeni, da če je zaposleni imel polni delovnik 40 ur tedensko, lahko njegov krajši delovnik zaradi starševstva znaša najmanj 20 ur tedensko. Tako lahko starši delajo po sedem, šest, pet ali najmanj štiri ure dnevno. Razporeditev ur je prepuščena dogovoru med zaposlenim in delodajalcem ter zmožnostim za želeno delo glede na delovni proces. Na inšpektoratu za delo so pojasnili, da se delovni čas lahko razporedi le enakomerno, kar pomeni, da mora zaposleni vsak dan delati enako število ur.
V letu 2017 se je za skrajšan delovni čas odločilo 9891 slovenskih staršev, v letu 2018 se je ta številka povečala na 10.454, v letu 2019 pa na 10.397. Podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kažejo, da se v veliki večini za krajši delovnik odločajo mamice. V letu 2019 je bilo denimo na skrajšanem delovnem času 20.456 mamic in samo 798 očetov, večinoma pa se odločijo za polovični delovnik.
Finančni vidik skrajšanega delovnega časa
Pomemben vidik skrajšanega delovnega časa so seveda finance. Plačilo zavarovanja se lahko še vedno obračunava za osem ur, vendar so dohodki seveda nižji. To se lahko pozna na naslednji porodniški, saj se nadomestilo izračunava na podlagi preteklih dohodkov. Če je bila plača nižja zaradi skrajšanega delovnega časa, se 55 % te nižje plače ali celo minimalne plače upošteva pri izračunu nadomestila za porodniško.
Delodajalec plačuje sorazmerni del prispevkov in dejansko število ur, kar pomeni, da na denimo polovičnem delovnem času na dan izplačila prejmete samo polovico neto plače. Država plačuje zgolj prispevke, pa še to minimalne. V letu 2019 je država za skrajšan delovni čas izplačala 19,3 milijona evrov prispevkov. Na "polovički" prejmete polovico plače, vendar pa država krije ostalo razliko v prispevkih za socialno varnost.
Pravica do odmora za dojenje: Ključna podpora dojenju
Zakon o varovanju zdravja določa, da ima mama, ki doji otroka, najmanj enourni odmor med delovnim časom. Za uveljavljanje te pravice mora mama priložiti potrdilo specialista pediatra, da doji otroka. Ta enourni odmor je namenjen negi in hranjenju otroka, kar je ključno za njegovo zdravje in razvoj ter za ohranjanje zdravja matere. Doječim delavkam, zaposlenim za polni delovni čas, pripada na podlagi potrdila pediatra pravica do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas do otrokovega 18. meseca starosti.
Dojenje
Pravno varstvo nosečnic in staršev na delovnem mestu
Noseče delavke in starši sodijo med posebej zavarovane kategorije delavcev. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 148. členu določa, da mora delodajalec na delavčev predlog omogočiti drugačno prerazporeditev delovnega časa za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Če delodajalec zavrne tak predlog, ga mora pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le staršem z otroki, temveč tudi tistim, ki imajo obveznosti do drugih družinskih članov.
Zakon nudi varstvo delavkam med in po nosečnosti ter staršem. V povezavi z nočnim in nadurnim delom za delavke v času dojenja ali nosečnosti zakon določa absolutno prepoved, če bi tako delo škodovalo njej ali otroku. Staršem, ki negujejo otroka do 3. leta starosti, zakon daje pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, razen če s tem predhodno pisno soglašajo.
Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon kategorizira tri skupine varovanih oseb: nosečnice, doječe matere do enega leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon jim nudi varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved, razen v primeru izredne odpovedi ali prenehanja delodajalca. Pomembno je razumeti razliko med pogodbo za določen in nedoločen čas, saj v primeru, ko pogodba za določen čas preneha po poteku časa, delavec ni upravičen do varstva.
Postopek uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa
Za uveljavljanje pravice do skrajšanega delovnega časa je potreben določen postopek. Najprej se je potrebno pogovoriti z delodajalcem, ki ga je potrebno obvestiti o začetku skrajšanega delovnika najmanj 30 dni pred nastopom. Sledi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti nato uveljavljate na Centru za socialno delo (CSD). Tam oddate izpolnjeno vlogo s priloženim aneksom k pogodbi o zaposlitvi, v katerem je naveden čas trajanja krajšega delovnika in število ur. Če uveljavljate skrajšan delovnik zaradi zdravstvenih razlogov otroka, je treba predložiti tudi zdravstveno dokumentacijo.
Kdo ima pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva?
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:
- Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, največ do 18. leta starosti otroka.
- Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
Te pravice veljajo tudi za samostojne podjetnike, ki si na podlagi svoje dejavnosti sami plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter negujejo in varujejo otroka. Ne morejo pa iti na krajši delovnik starši, katerih otrok je v rejništvu ali v zavodu zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja s celodnevno oskrbo.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je bil deležen sprememb, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023. Te spremembe so prenesle v slovenski pravni red določbe evropske Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Med drugim novela podaljšuje obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Priporočila Centra za socialno delo
Na Centrih za socialno delo priporočajo, da se stranke naročijo za uro in datum sestanka, kjer jim bodo strokovnjaki v živo pomagali pri morebitnih zagatah. Uradne ure so običajno v ponedeljek, sredo in petek, vendar je priporočljivo preveriti natančne ure in lokacijo pristojnega centra. Možno se je prijaviti tudi na e-nasvete strokovnjakov.
Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. To varstvo velja za nosečnice, doječe matere do enega leta starosti otroka ter starše v času izrabe starševskega dopusta in še en mesec po njem. Delodajalcu grozi globa od 3000 do 5000 evrov, če ne omogoči pravice do skrajšanega delovnika, odgovorni osebi pa od 300 do 600 evrov globe.
Razporeditev delovnega časa in nadurno delo
Delodajalec zaposlenemu na skrajšanem delovnem času zaradi starševstva ne sme odrediti dela preko določenega krajšega delovnika in ne sme neenakomerno razporediti oziroma začasno prerazporediti delovnega časa. Lahko pa odredi delo tudi popoldan, v soboto in nedeljo, če to ustreza delovnemu procesu. Vendar pa je pomembno poudariti, da noseče delavke in doječe matere do enega leta starosti otroka zakonsko opravičene nadurnega dela in nedeljskega dela, razen če same pisno izrazijo željo po takem delu.
Pomembnost informiranosti in pogovora
Za uspešno uveljavljanje pravic je ključna informiranost in odprt dialog med zaposlenim in delodajalcem. Razumevanje zakonskih določb in kolektivnih pogodb, ki lahko dodatno urejajo pravice staršev, je bistveno. V primeru dvomov ali nejasnosti se je priporočljivo obrniti na pristojne institucije, kot so Centri za socialno delo, inšpektorat za delo ali pravne strokovnjake. Zavedanje o svojih pravicah in dolžnostih omogoča lažje navigiranje skozi obravnavana področja in zagotavlja, da starši lahko ustrezno uravnotežijo svoje poklicne in zasebne obveznosti.