Prehod z izključno mlečne prehrane na uvajanje goste hrane je eden izmed najpomembnejših mejnikov v razvoju dojenčka. To obdobje prinaša številna vprašanja in nedoumice, zato je ključno, da starši razpolagajo z zanesljivimi informacijami, ki jim bodo pomagale pri tem pomembnem koraku. Uvajanje goste hrane ni le zagotavljanje dodatne energije in hranil, temveč tudi ključno obdobje za razvoj motoričnih veščin, spoznavanje novih okusov in tekstur ter vzpostavljanje zdravih prehranjevalnih navad.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo, ki je zgolj z materinim mlekom ali mlečno formulo ne more več dobiti v zadostni meri. Zato je obdobje med 17. in 26. tednom starosti idealno za uvajanje goste hrane. V tem času je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na nove izzive hranjenja. Znaki, ki kažejo na pripravljenost dojenčka, so med drugim aktivno sodelovanje pri hranjenju odraslih, cviljenje, vriskanje, seganje po hrani, sledenje s pogledom vilicam, slinjenje, samostojno sedenje vsaj ob opori ter sposobnost zadržati stvar v ustih, jo prežvečiti in pogoltniti. Nenadno zanimanje za hrano, upočasnjeno pridobivanje na teži ali slabše spanje ponoči niso sami po sebi zadostni razlogi za prezgodnje uvajanje.
Postopno uvajanje goste hrane: Ključ do uspeha
Postopnost je ključnega pomena pri uvajanju goste hrane. Na gosto hrano se morajo postopoma navaditi tudi otrokova prebavila.
- Prvi obrok: Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno) in ga uvajajte z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek.
- Vrsta živil: Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo, kot so cvetača, brokoli, koleraba ali bučke. Po enem tednu lahko začnete z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopa sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g).
- Vztrajnost: Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudite mu jo vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši, je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.
Prehajanje na gosto hrano
Nadomeščanje drugih dnevnih obrokov
Po vzpostavitvi prvega gostega dnevnega obroka sledi drugi dnevni obrok - večerja. Dojenčku pripravite žitno-mlečno kašico. Najprimernejša so žita brez glutena, kot so riž, koruza in proso. Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom. To je drugi obrok dopoldan ali vmesni obrok popoldan, ki je običajno žitno-sadna kašica. Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške. Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode zaradi potencialnih alergenov.
Pitje tekočine med uvajanjem goste hrane
V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobjih povečane potrebe po tekočini, kot je velika vročina, povišana telesna temperatura ali driska, mu je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponudi dodatna tekočina. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z materinim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.
Vrstni red uvajanja in primerna živila
Uvajanje goste hrane je priporočljivo začeti z zelenjavnim obrokom: zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Nato sledi še uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom.
Novo vrsto hrane in nov okus uvajajte postopno, v enotedenskih presledkih. Najprej uvajajte nizkoalergogena živila od zelenjave (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), riža, koruznih kosmičev do sadnih kašic (jabolka, hruške, banane). Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Po 10. mesecu dodajte kruh. Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte šele po prvem letu starosti otroka.
Živila, ki jih je treba izogibati do prvega leta starosti
Soli in soljene hrane, sladkorja, sladil, med (šele po prvem letu starosti zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev), sladkih pijač, napitkov, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola), kravjega mleka kot samostojnega napitka, začinjene hrane z ostrimi začimbami, predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nitritov, ocvrte hrane, margarine, predelane in vnaprej pripravljene hrane, surovega mesa, surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev, velikih rib, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra, sirov s plesnijo, mehko kuhanih jajc, surovih jajc, jajčnega beljaka, gob.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo. Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa,
cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW.
Priporočila glede uvajanja novih živil
Po zadnjih smernicah se uvajanje glutena, jajčnega rumenjaka ali beljaka, oreščkov, mleka itd. lahko začne že od samega začetka uvajanja hrane v majhnih količinah. Gluten lahko dodajate v zelenjavne ali sadne kašice v količini ene čajne žličke, nato količino postopno povečujete. Količina kravjega mleka naj ne preseže 1 dl na dan. Med se ne uvaja ali dodaja do dopolnjenega enega leta, v nobeni od oblik.
Pomembnost sezonske in lokalne hrane
Sezonska hrana zagotavlja, da dobimo točno tista hranila, ki jih naše telo v tistem trenutku potrebuje. Poleti so recimo aktualne bučke, lubenice, paradižniki, kumare - vsa našteta zelenjava oz. sadje vsebuje veliko vode, ki naše telo hladi, kar je pri poletnih temperaturah zaželeno. Pozimi je, ravno obratno, v naravi več hrane, ki telo greje, recimo oranžne buče, v jeseni pa tudi hrane, ki dobrodejno deluje na dihala. Pozimi je tako na voljo veliko živil, ki jih skladiščimo po kleteh (buče, cvetače, krompir, koleraba, ohrovt, od sadja pa jabolka, hruške, kaki).
Tekočina in pitje
Zdrav, normalno razvit otrok, predvsem pa izključno dojen otrok ne potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Po novih smernicah se odsvetuje pretirano dodajanje čaja iz komarčka oziroma janeža, saj vsebuje določene molekule, ki jih otroci v jetrih težko presnovijo.
Uvajanje goste hrane je potovanje, ki zahteva potrpežljivost, opazovanje in predvsem sledenje potrebam dojenčka. Z upoštevanjem teh smernic boste svojemu malčku omogočili zdrav in varen prehod na novo obdobje prehranjevanja.