Pričakovanje drugega otroka je obdobje, polno vznemirjenja, pričakovanj, a tudi vprašanj. Čeprav je vsak porod zgodba zase in se lahko pojavijo nepričakovane situacije, ki vplivajo na njegov potek, obstajajo nekatere splošne značilnosti, ki jih lahko pričakujejo ženske, ki rodijo drugič po naravni poti in brez zapletov. V primerjavi s prvim porodom, je drugi porod pogosto hitrejši, a hkrati intenzivnejši. Lahko se začne prej, mama pa je nanj običajno veliko bolje pripravljena.
Porod bo hitrejši in drugačen
Medtem ko prvi porod v povprečju traja dlje, tudi do 18 ur, je pri drugem porodu trajanje pogosto krajše, v povprečju okoli 8 ur. Seveda se trajanje poroda razlikuje od ženske do ženske, odvisno od načina poroda in morebitnih zapletov, vendar načeloma velja, da gre pri drugem porodu vse hitreje. Po prvem porodu se mišice in ligamenti lažje sprostijo, kar omogoča lažje premikanje otroka po porodni poti navzdol. Tudi maternični vrat se pri drugem porodu hitreje odpira. Izkušnja prvega poroda je bila za nekatere ženske, kot je delila ena izmed mamic, travma, ki je globoko zaznamovala njun odnos. Zato si je želela, da bi v drugo doživela drugačen porod, brez posegov, kot so prediranje mehurja, uporaba protibolečinskih sredstev, ležanje na postelji, pritiskanje na trebuh ali boleč prerez presredka.
V drugo je iztis lažji, saj so mišice in ligamenti že omogočili dovolj prostora za potiskanje otroka po porodni poti. Posledično je tudi sam iztis otroka lažji. Poleg tega so mamice drugič pogosto bolj pripravljene in že vedo, na kakšen način potiskati, kar jim dodatno olajša porod.
Začetek poroda in intenzivnost popadkov
Predvideno trajanje nosečnosti je do 40 tednov, na podlagi česar zdravniki postavijo predviden datum poroda. Povprečno prvorodke rodijo v 41. tednu nosečnosti, medtem ko se pri drugorojenkah ta termin pogosto skrajša za teden dni. Seveda tudi v tem primeru obstajajo odstopanja, ženska pa lahko rodi tudi bistveno prej ali kasneje.
Krčenje maternice bo verjetno bolj intenzivno. Veliko žensk med dojenjem v prvih dneh po porodu čuti krčenje maternice. Ko dojenček zaspi, telo porodnice preplavi hormon oksitocin, ki pripomore k občutkom ljubezni do otroka, hkrati pa lahko v prvih dneh čutite tudi močne krče v predelu trebuha, saj se maternica želi vrniti v prvotno stanje. Pravijo, da so bolečine pri krčenju z vsakim naslednjim porodom bolj intenzivne.
Psihološka pripravljenost in samozavest
V drugo boste bolj samozavestni - tako pri porodu kot pri materinstvu. Čeprav bo drugi porod morda odstopal od prvotne izkušnje, se boste zavedali, da ste čez ta proces že enkrat šli. Razumeli boste svoje telo in njegove reakcije na določene situacije. Vedeli boste, kaj pričakovati v porodni sobi in kaj sledi po porodu. Posledično bo zanje vse bolj sproščeno, k čemur bo pripomoglo tudi zavedanje, da boste na koncu v roke prijeli svoj novi zaklad. To zavedanje vam bo omogočilo, da se boste ne glede na vse prepustili toku in doživeli porodno izkušnjo povsem drugače kot prvič.
Osebne izkušnje in izzivi
Ena izmed mamic je delila svojo izkušnjo prvega poroda, ki je bila zanjo in za moža travmatična. Bila sta razočarana in želela sta si drugačne izkušnje v drugo. Po prvem otroku sta se hitro odločila za drugega, vendar sta se nekaj časa trudila. Ko se jima je nasmehnila sreča, je bilo na prvem pregledu jasno, da otroka ne bosta dočakala. Pred zanositvijo je zasledila članek o douli Martini Judež, katere zgodba jo je navdihnila. Konec decembra, ko je bila noseča že šest mesecev, sta se z možem odločila, da stopita v stik z Martino. Pogovorili so se o prvem porodu ter pričakovanjih in željah za drugi porod. Kljub temu, da sta bila prepričana, da bosta rodila v najbližji porodnišnici, so se na poti pojavile ovire.
Druga nosečnost je bila veliko bolj težavna kot prva. Težile so jo vedno hujše bolečine v križu in medenici, kar jo je vodilo v dvome o njeni zmožnosti naravnega poroda. V 32. tednu nosečnosti jo je ginekologinja šokirala z ugotovitvijo, da je otrok v medenični legi. Po vajah in pogovoru z Martino, ki je potolažila njene strahove glede poroda, otrok pri 36. tednu še vedno ni spremenil lege. Napotili so jo na zunanji obrat, ki pa je bil prav tako posut z ovirami. Porodničarka, ki je izvajala zunanje obrate, je bila na dopustu, kar je pomenilo, da bi morale na obrat v Ljubljano, kjer pa doula Martina ne bi smela biti prisotna. Po sreči je Martina izvedela za drugo zdravnico, ki je izvajala obrate. S to zdravnico se je dogovorila za obrat na Jesenicah, kjer sta jo spremljala mož in Martina. Med postopkom je bila prisotna le Martina, ki jo je med obračanjem otroka pomirjujoče držala za roko. Ta izkušnja je poglobila njuno povezanost.
V naslednjih tednih so čakali na porod. Dan pred rokom je imela pregled, kjer je omenila močnejši izcedek. Pregled je pokazal, da je prišlo do razpoka plodovih ovojev, zato so se odpeljali na Jesenice, v primeru, da bi morala ostati v bolnišnici. Ultrazvok je pokazal, da je plodovnice dovolj, test pa je bil negativen, zato so se lahko vrnili domov.
7 stvari, ki sem jih morala vedeti, preden sem rodila drugega otroka!
Porodna zgodba drugega otroka
V soboto, na predviden datum poroda, se je ob 2. uri zjutraj začela njena porodna zgodba. Krči so jo prebudili, proti jutru pa so se umirili. Kljub temu so se s partnerjem odločili za obisk pri starših, saj nista bila prepričana, ali gre zares. Med obiskom je imela popadke, ki so doma postali pogostejši in intenzivnejši. Pozno dopoldne so se odpravili na sprehod, nato na kosilo, po katerem je pospremila hčerko k počitku. Popadki so bili ves čas prisotni, z različno intenzivnostjo. Pri kosilu jo je zbodla pripomba svakinje o tveganju naravnega poroda v oddaljeni porodnišnici, vendar se s tem ni obremenjevala.
Ko je hčerka zaspala, je poklicala Martino, saj je opazila krvavo sluz. S partnerjem sta pripravila potrebno za odhod v porodnišnico, se dogovorila za varstvo hčerke in se okoli 14. ure odpravili na pot proti Jesenicam. Med vožnjo je predihavala popadke s pomočjo moža. Na Jesenice so prispeli po 16. uri. Babica jo je priklopila na CTG, popadki pa so se nekoliko umirili. Pregled je pokazal, da je že odprta 7 cm. Ker se je počutila dobro, so se odločili za krajši sprehod. Prijazna babica jim je dovolila izhod, v primeru razpoka plodovih ovojev pa bi se morali nemudoma vrniti. Po stopnicah iz porodnišnice in nazaj so se odpravili, da bi pripomogli k intenzivnosti popadkov. Med vsakim popadkom se je oklenila moža, Martina pa ji je masirala križ in jo spodbujala. Po dveh krogih po parkirišču so se vrnili v porodno sobo.
V porodni sobi je bil prižgan radio, mož pa je predvajal izbrani CD. Vse je bilo mirno, spontano in neopazno. Zamenjala sta se babici, kar je potekalo gladko. Nova babica, Irena, je bila prav tako prijazna in pomirjujoča. Ko je šla na stranišče, je med popadkom začutila neustavljivo potrebo po pritiskanju. Prestavila se je na porodno pručko, kjer ji je mož nudil oporo. Med sedenjem na pručki ji je v slapu odtekla plodova voda, kar je bil znak, da bo kmalu čas za rojstvo.
Kljub nepopisni bolečini iztisnih popadkov in pekočemu občutku, je s pomočjo lastne moči in vztrajnosti, brez ukazovanja ali priganjanja, uspela iztisniti otroka. Ob prvem občutku olajšanja in ko ji je babica otroka položila v naročje, se je povsem raznežila. S ponosom je držala bitjece v rokah. Ko je mož vprašal, ali je fantek ali punčka, ji je babica rekla, naj sam pogleda. Izvedela je, da je fantek, kar je bila njena velika želja. Mož je prerezal popkovino, nato pa so počakali na porod posteljice. Trenutek, ko ji je babica pokazala posteljico, se ji je zdel veličasten.
Babica jo je pregledala in ugotovila, da je potrebnih nekaj šivov. Čeprav jo je to nekoliko potrlo, jo je tolažilo dejstvo, da poškodba ni bila velika in da se bo zacelila hitreje kot prerez presredka pri prvem porodu. Otroka je kmalu pristavila k prsim, kjer je lepo prijel. Po uri ali dveh sta babica in mož odšla, da bi stehtala in oblekla otroka, ona pa je obvestila bližnje o rojstvu sina. Dan rojstva, na veliko noč, je bil zares velik dan za njihovo družino. Po prvem porodu jih je povezovala bolečina, zdaj pa jih je povezala ljubezen in moč ob rojstvu sina. V mislih premleva posamezne izseke poroda s povsem drugačnimi občutki kot prvič. Ponosna je nase, da ji je uspelo, in do otroka že od prve sekunde čuti neizmerno ljubezen in povezanost, česar po prvem porodu ni. Zdaj resnično razume, kako pomembno je, kakšen porod ima ženska - tako zanjo kot za otroka in odnos med njima. Hvaležna je za dar čudovitega naravnega poroda.
Materinstvo v sodobnem svetu
Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Vendar se je nekaj spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’.
Razmisleki o načrtovanju naslednjega otroka
Finance so pomembne: Otroci predstavljajo tudi precejšen finančni zalogaj. Preden se odločamo za družino z več člani, je potrebno razmisliti dolgoročno. Poleg osnovnih potrebščin, kot so plenice, stekleničke in oblačila, stroški za otroka vseskozi naraščajo. Pomembno je, da smo finančno sposobni zagotoviti otrokom vse potrebno. Vsekakor pa je za topel dom veliko bolj od denarja pomembno čisto srce ter podpora in ljubezen med partnerjema.
Manj časa za partnerja: Več je otrok, več časa bo potrebno nameniti skrbi zanje. Potrebno jih je peljati na svež zrak, jih obleči, obuti in pripraviti dodatno opremo. Vmes je potrebno poskrbeti, da nihče ne bo lačen, da nihče ne pade ali se udari. Na koncu jih je potrebno stuširati, preobleči v pižamo in uspavati. Morda jim še prej preberete kakšno pravljico. Kje pa je čas za partnerja? Nikakor ne pozabita, da sta bila pred obdobjem starševstva drug drugemu ljubezen in opora. Ta odnos negujta tudi naprej in si vzemita čas zase. Otroci bodo odrasli in vidva bosta nekoč ostala znova sama. Naj se ne zgodi, da se v procesu starševstva oddaljita drug od drugega. Imejta skupne želje in cilje ter hobije. Skupaj si razporejajta delo in skrb, ki ju zahtevajo otroci, ter si prav tako skupaj privoščita čas zase. Bodita nežna drug do drugega in razumevajoča.
Razmak med otroki: Zdravniki priporočajo določen razmak med enim in drugim otrokom. Če ženska rodi s pomočjo carskega reza, je priporočljivo, da z zanositvijo počaka do leta in pol ali dveh let po porodu. V kolikor preteče dovolj časa in so izpolnjeni drugi pogoji, lahko naslednjič rodi vaginalno. V nasprotnem je včasih tveganje za vaginalni porod preveliko. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije so, da med eno in drugo nosečnostjo mineta vsaj dve leti. Ta razmik je potreben zato, da se v kar največji meri zmanjša tveganje za zdravje ženske in njenega bodočega otroka.
Otroci, mlajši od dveh let, se bodo na brata ali sestro lažje privadili kot starejši otroci. Zavedati se morate, koliko časa in pozornosti zahteva novorojenček in otrok v prvih dveh letih življenja. Če se odločite za manjšo razliko med otroci, se vse to podvoji. Oba otroka sta v plenicah, oba sta še popolnoma nesamostojna in potrebujeta 100-odstotno crkljanje, skrb in pozornost staršev. Na drugi strani pa starši, ki imajo manjše razlike med otroci, povedo, da je začetek resnično naporen, vendar se v roku prvih nekaj let vse poplača s tem, da otroka postaneta prava zaveznika in prijatelja ter se zamotita z medsebojno igro.
Večja razlika med otroci ima svoje prednosti, kot je že večja samostojnost starejšega otroka, ki lahko pomaga in zabava dojenčka. Vendar pa je lahko tudi vir ljubosumja.
Zaključek: Vsak porod je zgodba zase
Čeprav obstajajo splošna pričakovanja glede drugega poroda, je ključno zavedanje, da je vsak porod edinstvena izkušnja. Pripravljenost, podpora partnerja in bližnjih ter pozitivno naravnanost lahko bistveno pripomorejo k boljši porodni izkušnji, ne glede na to, ali gre za prvi ali drugi porod. Zavedanje lastnih potreb in strahov, ter odprtost za pogovor z zdravstvenim osebjem in podporo, kot je doula, lahko pomagajo pri uresničitvi čim bolj pozitivne porodne zgodbe.