Vsako leto se v Sloveniji in po svetu soočamo s tragičnimi zgodbami o izgubi najmlajših. Ne glede na okoliščine, ali gre za mrtvorojenost, splav ali smrt novorojenčka kmalu po rojstvu, je izguba otroka izjemno boleča izkušnja za starše. V Sloveniji obstajajo specifični postopki in podpora, ki so namenjeni žalujočim družinam. Ta članek podrobno raziskuje pravne, medicinske in socialne vidike obravnave smrti otroka, od prvih korakov po diagnozi ali dogodku do dolgotrajnejše podpore pri soočanju s žalostjo.
Medicinski in pravni vidiki smrti otroka
V Sloveniji se ključna meja med splavom in porodom, ki vodi v smrt otroka, postavi pri 22. tednu nosečnosti. Kot je pojasnil zdravnik Gorazd Kavšek za Delo (13. 5. 2022), se do 22. tedna nosečnosti proces prekinitve nosečnosti imenuje splav (abortus), po 22. tednu pa porod. V obeh primerih, če je posledica medicinske intervencije smrt ploda, govorimo o porodu mrtvega ploda. Do 22. tedna se večinoma nosečnost prekine z zdravili, ki sprožijo popadke in iztis ploda, ki med postopkom umre. Po 22. tednu nosečnosti se najprej s posebnim odmerkom (največkrat kalijevega klorida) ustavi plodovo srce, nato se z zdravili sprožijo popadki in iztis ploda. Čeprav se postopka nekoliko razlikujeta, oba vključujeta vse elemente poroda, vključno z možnostjo lajšanja bolečin.
Situacija postane še bolj zapletena, ko gre za kasnejše splave ali feticide. Primer Mirele Čavajde, ki je zaradi zavrnitve posega na Hrvaškem opravila kasni splav v 24. tednu nosečnosti v Sloveniji, je osvetlil ta občutljiva vprašanja. Na Ginekološki kliniki v Ljubljani deluje Konzilij za obravnavo razvojnih nepravilnosti pri plodu, ki s svojimi strokovnimi in etičnimi smernicami pomaga pri težkih odločitvah. V primeru nezdružljivih z življenjem nepravilnosti (npr. anencefalija, agenezija ledvic, trisomija 13 ali 18) so mnenja članov konzilija večinoma skladna z željami nosečnice. Kadar se odkrijejo kromosomske nepravilnosti, kot je Downov sindrom (T21), konzilij odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti prepušča paru. Še težje odločitve nastopijo, ko nepravilnosti ne pomenijo nujno hudega prizadetosti, a si par kljub temu želi prekinitev zaradi predstave o "popolnem" otroku, ki ga otrok s posebnimi potrebami ne bi izpolnil. V takih primerih bi zdravniki tvegali izgubo svojega poslanstva, če bi se uklonili vodilu "samo najboljše je dovolj dobro".
Statistika iz Velike Britanije za leto 2012 kaže, da je bilo od 185.122 splavov 2860 opravljenih po 20. tednu nosečnosti, 160 po 24. tednu in 28 po 32. tednu. V Sloveniji je bilo leta 2012 od 4.106 dovoljenih splavov 98 opravljenih med 17. in 28. tednom nosečnosti. Pomemben delež med mrtvorojenimi dojenčki predstavljajo prav ti kasni splavi (feticidi), ki se razlikujejo od zgodnje neonatalne umrljivosti, ki je v Sloveniji zelo nizka.
Pomembno je poudariti, da družba pogosto ločuje med detomorom in feticidom, čeprav oba vodita v smrt otroka. V primeru detomora sočustvujemo z materjo, medtem ko pri feticidu govorimo o pravici ženske do odločanja. V obeh primerih pa je ključna odločitev matere, da otroka ne želi. Vendar pa se bistveno razlikujeta pravno razumevanje in posledice: pri detomoru mater kazensko preganjajo, pri feticidu pa poseg plača zdravstvena zavarovalnica. To postavlja vprašanje, zakaj je splav dovoljen do rojstva, medtem ko je ubijanje dojenčkov po rojstvu prepovedano, celo v primerih odkrite okvare. Nekatere države, kot je Nizozemska, poznajo evtanazijo za otroke do določenega starostnega obdobja, kar dodatno zaplete etično in pravno sliko.
Postopki po smrti otroka: Od uradnih formalnosti do čustvene podpore
Po vpisu smrti v matični register pristojna upravna enota v roku enega meseca povabi zakonca, otroka ali drugega družinskega člana pokojnika k sestavi smrtovnice, ki je obvezna podlaga za zapuščinski postopek na sodišču. Dedovanje je prehod premoženja od pokojnika na druge osebe na podlagi oporoke ali zakona. Centralni register oporok vodi Notarska zbornica Slovenije. Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine, davčne napovedi ne vloži.
V primeru smrti imetnika bančnega računa je potrebno obvestiti banko. Ta račun ob predložitvi uradnega dokumenta o smrti blokira. Razpolaganje z denarjem na računu je možno šele po končanem postopku dedovanja, ko banka na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju sredstva izplača dedičem. Izplačilo brez zapuščinske razprave ni možno, razen v izjemnih primerih za pokop. Svojci umrlega predložijo njegove identifikacijske dokumente v uničenje na upravni enoti. Pristojni organ preveri matično dejstvo smrti v matičnem registru. Terjatve in obveznosti iz naslova davkov pokojnika praviloma preidejo na dediče. V določenih primerih morajo dediči vložiti napoved za odmero davka, če je zavezanec umrl pred tem.
V primeru smrti otroka, bodisi mrtvorojenega ali umrlega kmalu po porodu, se starši v porodnišnici odločijo glede pokopa. Možnosti vključujejo individualni pokop v družinskem ali novem grobu s pogrebno slovesnostjo, ali skupinski raztros v spominskih parkih ali individualni pokop v skupnem grobu. Na voljo so tudi spominski parki, kot so Park zvončkov Ljubljana, Zvezdice Postojna in Polje belih vrtnic Maribor.
Država socialno šibkejšim, vključno s študenti, brezposelnimi in tistimi z minimalno plačo, nudi pomoč v obliki denarnih prejemkov, pogrebnine in posmrtnine, ki so namenjeni kritju stroškov ob izgubi družinskega člana. Višino teh prejemkov izračunajo na CSD-ju glede na denarni cenzus.
Podpora žalujočim staršem
Izguba otroka je nepredstavljivo boleča. V Sloveniji obstajajo različne oblike podpore za starše, ki se soočajo s to tragedijo.
Pravice staršev ob smrti otroka (po priporočilih Perinatal Bereacemnet Team and women’s collage in Toronto, 1995):
- Možnost videti otroka: Staršem se omogoči, da vidijo, pestujejo ali se dotaknejo svojega otroka pred smrtjo ali po njej, v mejah razumnosti.
- Spomini: Omogočijo se fotografije otroka, ki jih lahko institucija shrani do želje staršev. Prav tako se lahko ustvarijo spominki, kot so zapestnice, odtisi stopal ali rok, prameni las, zabeležke o teži in dolžini, ter nogavičke.
- Ime otroka: Staršem se omogoči, da otroku dajo ime in tako ustvarijo vez z njim.
- Spoštovanje kulturnih in verskih obredov: Upoštevajo se kulturni in verski obredi ob smrti.
- Empatično osebje: Skrbi osebje, ki se je sposobno vživeti v čustva staršev, spoštuje njihova prepričanja in individualne zahteve.
- Skupno preživljanje časa z otrokom: Staršem se omogoči, da so skupaj z otrokom med hospitalizacijo, kolikor je le mogoče.
- Čas zase: Omogoči se čas, ko so starši sami z otrokom, ob upoštevanju njihovih potreb.
- Informacije o procesu žalovanja: Starši so poučeni o procesu žalovanja.
- Obdukcija: Starši lahko zahtevajo obdukcijo. V primeru splava lahko zahtevajo ali odklonijo obdukcijo in patološke preglede, ki jih določa zakonodaja.
- Načrtovanje pogreba: Staršem se omogoči načrtovanje pogrebne slovesnosti, pokopa ali upepelitve v skladu z lokalnimi in državnimi določili ter osebnimi prepričanji.
Preobrazba žalosti – Ko sem izgubil svojega edinega otroka | Phil Cohen | TEDxYoungCirclePark
Bolniška/porodniška oskrba:
- Po splavu (teža ploda do 500g): Ženski pripada 2-4 tedne bolniške, ki se lahko podaljša z zdravniškim potrdilom osebnega zdravnika do enega meseca, nato pa je potrebno napotitev k strokovnjaku (psihologu, psihiatru).
- Po porodu (teža ploda nad 500g): Ženski pripada 42 dni porodniškega dopusta, ki se uredi na CSD. Ker to pogosto ni dovolj za žalovanje, lahko osebni zdravnik predpiše nadaljnjo bolniško s mnenjem specialista.
- Psihološka pomoč: V porodnišnici ponudijo pogovor s psihologom, za nadaljnjo obravnavo pa je potrebna napotnica osebnega ginekologa. Možna je tudi permanentna napotnica. Zdravljenje s antidepresivi se ne svetuje v zgodnji fazi, ampak se uvede po 4-5 mesecih, če se žalovanje ne normalizira.
Vključevanje očetov:
Očetom je pomembno omogočiti bolniški dopust (na napotnico osebnega zdravnika), da lahko skupaj z materjo prebrodita proces žalovanja. Očetovski dopust ne pripada samoumevno, zato očetje pogosto uveljavljajo bolniški stalež.
Podaljšanje časa študija:
Ob smrti otroka lahko študenti na podlagi zdravniških potrdil zaprosijo za podaljšanje časa študija za eno leto zaradi izrednih okoliščin. Potrebno je predložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve in ustrezne zdravniške dokumente, ki dokazujejo, da študent ni bil sposoben opravljati študijskih obveznosti. Za podaljšanje časa študija na podlagi bolniške je ponavadi potrebno biti na bolniški vsaj 3 mesece.
Društvo Solzice:
Društvo Solzice je pomembna organizacija, ki nudi podporo družinam, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Pomagajo žalujočim družinam pri ustvarjanju spominov, pokopu, slovesu od otroka, pravno formalnih zadevah (rojstni in mrliški listi, prijava smrti, stik s CSD) ter jih vodijo skozi proces žalovanja. Organizirajo slovesne od otroka, nudijo pomoč pri pokopih, podporo na domu in v porodnišnici, individualne pogovore ter podporo sorojencem in drugim sorodnikom. Izdali so knjigo "Prazna zibka, strto srce" in sodelujejo pri odpiranju pokopališč oz. spominskih parkov v Sloveniji.
Izguba otroka je nepopisna tragedija, a z ustrezno podporo, razumevanjem in pravnim okvirom je mogoče žalujočim družinam pomagati pri premagovanju najtežjih trenutkov in ohranjanju spomina na svoje najdražje.