V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani, ter razjasnili dileme glede delovne dobe med porodniškim dopustom in po njem.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu.
Sramota, naj vam delodajalec podaljša za določen čas porodniške. Porodniško prejemate normalno, kot če bi imeli pogodbo o zaposlitvi, ker vam jo nakazuje CSD. Ker pa imate pogodbo za določen čas, vam po izteku porodniške pripada tudi nadomestilo za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje. Med porodniško, ker nimate pogodbe o zaposlitvi vam teče pokojninska doba, ne pa delovna doba. Delovna doba se upošteva samo pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem: Delovna doba in nadomestila
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva samo pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
V primeru, ko se kot pripravnica zaposlite v februarju, ki je dejansko že tudi mesec začetka vašega porodniškega dopusta, se ta mesec sploh ne bo upošteval pri izračunu osnove za porodniško nadomestilo. Če pa pogledaš za naprej, če se zaposliš, ti med porodniško teče delovna doba in se že zato splača zaposliti. V vašem primeru bo verjetno tako: prejemali boste starševski dodatek, ker pač prej niste bili zaposleni, če se zaposlite pa vam bo začela teči še delovna doba. Če se boste med prejemanjem starševskega dodatka zaposlili, vam bo slednji prenehal, saj ne morete imeti dveh statusov naenkrat (biti zaposlena in prejemati starševski dodatek). Prejemali boste plačo. Na porodniško pa ne morete več, štelo se bo, da ste se zaposlili.
Finančno boste v obeh primerih približno na istem, saj bi v vašem primeru nadomestilo za porodniško znašalo približno toliko kot starševski dodatek. Postopek za pridobitev starševskega dodatka je nekoliko enostavnejši (samo en obrazec) kot postopek za uveljavljanje pravice do starševskega dopusta in nadomestila, vendar to ni zelo pomemben argument. Če ste zaposleni, vam teče delovna doba, vendar je tudi v času prejemanja starševskega dodatka zelo podobno, saj se vam tudi ta čas šteje v pokojninsko dobo. Če se vam med starševskim dopustom delovno razmerje ne izteče, imate v določenih primerih (zdravstveno stanje otroka, nedonošenček…) pravico do daljšega dopusta in s tem daljšega prejemanja nadomestila in več delovne dobe. Nadomestilo vključuje tudi prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar ste si kot nezaposlena lahko obvezno zdravstveno zavarovani tudi po možu (brez dodatnih prispevkov). Dodatno zavarovanje si morate v vsakem primeru plačevati sami. Zaposlitev torej ima nekaj prednosti.
Porodniško nadomestilo vam pripada, če ste zaposleni z dnem, ko nastopite porodniško. Njegova višina pa se izračuna glede na povprečje zadnjih 12 plač. Če ste zaposleni manj časa, se za manjkajoče mesece vzame 50% zajamčenega osebnega dohodka v Sloveniji, kar znese približno isto kot starševski dodatek. Ima pa zaposlitev druge prednosti. Pred nastopom porodniškega dopusta niste bili zaposleni, zato prejemate starševski dodatek. Ta čas se vam ne šteje v delovno dobo. Posebna priznavanja so stvar izjemnih predpisov. Predlagamo vam, da vse podrobnosti povezane z morebitno zaposlitvijo in starševskimi pravicami natančno usklajujete na centru za socialno delo. Njihovi svetovalci so za ta vprašanja najbolj usposobljeni.
Če imate pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas do 10.1.2007, sicer za 30 ur tedensko, in ste trenutno na dopustu, kmalu pa boste začeli s porodniškim. Ko ste na centru za socialno delo urejali "papirje", vam je svetovalka na CSD mimogrede omenila, da bi bilo zanjo dobro, da bi se nekaj dni pred začetkom porodniške zaposlili kot hišna pomočnica, da bi ji potem normalno tekla delavna doba tudi med trajanjem porodniške. Če pogodba poteče med porodniškim dopustom, to ne bo vplivalo na prejemanje nadomestila za čas porodniškega dopusta. Delovna doba vam prav tako teče naprej in jo vpišete v delovno knjižico na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije. Če pa vam s prenehanjem delovnega razmerja ne teče delovna doba ampak samo zavarovalna doba.
Če vas nekdo zaposli kot hišno pomočnico, vam med porodniško teče delovna doba. Ko se vam izteče porodniška, oni prekinejo delovno razmerje, vi pa se prijavite na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. V primeru, ko je imela sestrična hudo neozdravljivo bolezen in ji v službi niso podaljšali delovnega razmerja, saj je do takrat bila veliko na bolniški. Zato ji je v bolnišnici neka oseba (ki je zaposlena na zavodu za zaposlovanje) predlagala, da jo nekdo zaposli kot hišno pomočnico, ona bo še naprej zaposlena vendar na bolniški, kar pomeni da ne bo v strošek tej osebi. Ker ji je mama naredila to uslugo, vemo, da zanjo ni plačevala nič, medtem ko je ona bila zavarovana in pa dobivala bolniško.
Med porodniško vam lahko teče delovna doba, če se zaposlite kot gospodinjska pomočnica in zavarovalna doba, če se prijavite na zavodu. Obe dobi gresta v pokojninsko dobo, porodniško nadomestilo v vsakem primeru dobivate in je enako v enem in drugem primeru, ker so osnova zanj pretekli meseci. Kar bi bilo dobro preveriti je to, kako je s pravico na nadomestila za brezposelnost po tem, ko se vam izteče porodniški dopust. Po ocenah bi morala pravica mirovati in spet stopiti v veljavo po preteku porodniškega dopusta, vendar pa glede tega ni povsem prepričano. Seveda pa morate imeti za pravico do nadomestila za brezposelnost izpolnjen zakonski pogoj, to je najmanj leto dni neprekinjene zaposlitve.
V začetku decembra boste odšli na porodniški dopust. Trenutno imate pogodbo o zaposlitvi sklenjeno do sredine decembra. Zakonodaja pravi: "Tudi upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo". V tem primeru vam delovna doba ne teče, razen v primeru, če bi imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno tudi za ves čas porodniškega dopusta. Zaposlenim delovna doba teče zgolj v času sklenjenega delovnega razmerja.
Starševske pravice in podpora družinam
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok).
- Materinski dopust: Namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: Namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Namenjen materi in očetu ter trajanja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
- Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo: Znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 - izplačana v juliju 2023).
- Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Odmor za dojenje: Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. ure.
- Krajši delovni čas zaradi starševstva: Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. Za natančne informacije in svetovanje se obrnite na pristojne institucije, kot so center za socialno delo ali zavod za zaposlovanje.
tags: #porodniska #in #delovna #doba