V slovenski delovnopravni zakonodaji je starševsko varstvo močno poudarjeno, pri čemer je posebna pozornost namenjena varstvu nosečnic na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. To posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predstavlja najširše varstvo med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Mednarodna organizacija dela, v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva, postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva, katerim sledi tudi ZDR-1.
Obvestilo o nosečnosti in pridobitev statusa zaščitenega delavca
Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. ZDR-1 v 115. členu določa, da delavka, ki je noseča, pridobi status zaščitenega delavca s trenutkom, ko o nosečnosti obvesti delodajalca. V primeru nosečnosti lahko delodajalec delavko odpusti samo s soglasjem inšpektorata za delo ali na podlagi izredne odpovedi.
Nastop porodniškega dopusta in postopki
Porodniški dopust lahko nastopite 28 dni pred predvidenim rokom/datumom poroda, ki ga je določil vaš ginekolog. Za ureditev vseh potrebnih postopkov za nastop porodniškega dopusta potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta, prav tako pa vas bodo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate vašemu delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi med nosečnostjo in po porodu
Če je delavki vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (oba sta razloga za redno odpoved delovnega razmerja), medtem ko je noseča, ji delovno razmerje ne sme prenehati, dokler je noseča. To pomeni, da delavka prihaja na delo do dne, ko ji pripada porodniški dopust. V enomesečnem obdobju, ko delavki delovno razmerje ne poteče zaradi posebnih varstvenih določb, ji je delodajalec dolžan omogočiti izrabo letnega dopusta. To pomeni, da se v primeru, ko je delavka na porodniškem dopustu, čas do konca porodniškega dopusta ter še en mesec po njegovi izrabi šteje kot obdobje posebnega varstva pred odpovedjo. Tako delavka, ki je nastopila porodniški dopust 8. 8. 2023, ne more biti odpuščena do poteka enega meseca po zaključku porodniškega dopusta. V tem času ji pripada tudi koriščenje dopusta, ki ga lahko izkoristi namesto dela ali celotnega obdobja, ko bi sicer morala delati.
Pravice nosečnic, mamic študentk
Možnosti delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) nima posebnih določb glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca med trajanjem porodniškega dopusta. Splošne določbe ZDR-1 pa določajo, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, ob spoštovanju pogodbenega oziroma zakonskega odpovednega roka. Izredna odpoved delavca je možna le v primerih, ki jih določa zakon. V skladu s 109. členom ZDR-1 je izredna odpoved s strani delavca možna, če nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ali do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ni mogoče, in če obstaja eden od razlogov iz 111. člena ZDR-1. Ti razlogi vključujejo situacije, ko delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1, ali ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1. V primeru obstoja teh razlogov, mora delavec pred vročitvijo izredne odpovedi delovnega razmerja upoštevati določbe drugega odstavka 111. člena ZDR-1. To pomeni, da mora delodajalca najprej pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti, je izredna odpoved možna.
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Možno je tudi, da se delavec in delodajalec dogovorita o sporazumu o prenehanju delovnega razmerja. V skladu s 96. členom ZDR-1 se lahko dogovorita tudi o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Ne obstajajo formalne ovire, da bi lahko tudi med trajanjem porodniškega dopusta sklenili pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem. Nadomestilo za porodniški dopust ne gre v breme delodajalca, temveč je krito iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Kljub temu, da statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji meri v domeni žensk, novosti stremijo k večji enakosti. Po noveli zakona je starševski dopust za vsakega od staršev daljši. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače.
Druge pravice in prejemki povezani s starševstvom
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Med te pravice spadajo materinski, očetovski in starševski dopust ter z njimi povezana nadomestila, ki se izplačujejo v času teh dopustov in znašajo 100 % osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je sorazmerno delu odsotnosti. Pogosto slišimo ali rečemo, da je ženska na "porodniški", v resnici pa gre za materinski in starševski dopust. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Očetom je namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.
Poleg omenjenega, ZSDP-1 ureja tudi druge pravice, ki nastopijo ob ali po oblikovanju družine, kot so otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice itd.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa se pravica podaljša.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme.
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Njegova višina se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča v primeru enostarševske družine ali če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo. ZUPJS dodatno opredeljuje otroški dodatek ter njegovo višino.
Dodatek za veliko družino je letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
Razporejanje delovnega časa in izraba letnega dopusta
V času trajanja delovnega razmerja lahko delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec ob upoštevanju potreb delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Kolektivne pogodbe lahko podrobneje in ugodneje urejajo to področje.
Glede izrabe letnega dopusta, ZDR-1 v 163. členu določa, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Staršem šoloobveznih otrok pripada pravica, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem pa pripada pravica izrabiti en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Delodajalec lahko tej pravici odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Izplačilo porodniškega nadomestila
Glede izplačila porodniške je po novem drugače. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) za čas trajanja porodniškega dopusta (prve tri mesece) ne spreminja višine porodniškega nadomestila, ki ostaja 100 % vaše osnovne plače. Za čas trajanja dopusta za nego in varstvo otroka (nadaljnjih devet mesecev) pa ZUJF določa višino starševskega nadomestila v višini 90 % vaše osnovne plače, v primeru, da vaša osnova presega 763,06 eur.
tags: #porodniska #in #odpoved #delovnega #razmerja