V prvih tednih dojenja, ko se začnejo pri dojenčkih kolike ali trebušni krči, mnoge mame verjamejo dobronamernim nasvetom prijateljic, babic, tet in drugih mam, naj se izogibajo določenim vrstam hrane, da ne bo mleko dojenčkom povzročalo še hujših bolečin v trebuščku. Vendar pa sodobnejša stališča pediatrov in svetovnih zdravstvenih organizacij nakazujejo, da prehrana doječe matere na kolike ne vpliva bistveno, saj jih lahko imajo tudi dojenčki, ki se hranijo izključno z adaptiranim mlekom. Prepovedana hrana med dojenjem je dandanes torej le še nekakšen mit, vendar je kljub temu dobro imeti določeno mero previdnosti in slediti sodobnejšim smernicam.
Zdrava prehrana - temelj za dobro počutje mame in otroka
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, njegova sestava pa se med drugim prilagaja potrebam otroka in je odvisna od življenjskega sloga ter prehrane matere. Alenka Benedik, svetovalka za dojenje iz La Leche Leagu Slovenija, poudarja, da doječa mamica potrebuje raznoliko, pestro hrano, ki je bogata s hranilnimi snovmi. Ta lahko zadosti potrebam, ki jih prinaša dojenje. Zdrava prehrana mamice je še posebej pomembna med dojenjem, saj vse, kar zaužije, pride tudi v njeno mleko. Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zdrave prehranske navade v tem času ne podpirajo le trenutnega razvoja ploda in dobrobit mamice, temveč lahko vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.
Kaj naj bo na krožniku doječe matere?
Priporočljiva je izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- Zelenjava in sadje: kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Razvoj okusa pri dojenčku se namreč začne že v maternici in se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje prek materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir: zagotavljajo energijo in vlaknine.
- Mleko in mlečni izdelki: pomembno prispevajo k vnosu kalcija.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso: vir beljakovin.
- Manjše morske ribe: zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod. Priporočljivo je, da se mastne morske ribe uživajo vsaj dvakrat na teden, saj so pomembne za razvoj otrokovih možganov in oči.
- Kakovostna rastlinska olja: (oljčno, repično, orehovo, laneno …) so vir esencialnih maščobnih kislin.
- Jajca in stročnice: dopolnjujejo prehrano z beljakovinami in drugimi hranili.
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se med dojenjem zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.
Pijače med dojenjem: Hidracija na prvem mestu
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec navadne vode ali nesladkanega zeliščnega čaja. Zaradi dojenja se namreč poveča materina potreba po tekočini. Če je zadostno hidrirana, je urin svetel, v nasprotnem primeru pa je urin gost in z močnim vonjem, oziroma ima verjetno tudi bolj slabo prebavo. Ni čudežne pijače ali hrane, ki bi povečevala zaloge mleka, pomaga samo pogosto in pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. Dnevno naj bi doječa mati zaužila vsaj dva litra tekočine, še posebej v vročih poletnih mesecih.
Živila, ki lahko povzročajo težave: Kdaj biti pozoren?
Čeprav naj bi materina prehrana le deloma vplivala na kolike, je dobro biti pozoren na reakcije dojenčka. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
- Živila, ki napenjajo: nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Če ima mati težave s prebavo nekega živila, je večja verjetnost, da jih bo imel tudi otrok.
- Živila, ki vsebujejo kislino: agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
- Živila, ki lahko spremenijo okus mleka: beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
- Ostra živila: začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.
Če sumite na nestrpnost na hrano, določeno živilo začasno izpustite iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka. Če mamica izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Živila, ki se jim je treba izogibati zaradi varnosti
V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana:
- Školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige: lahko vsebujejo več težkih kovin.
- Jetra in jetrne paštete: lahko vsebujejo več težkih kovin.
- Surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora: tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo. Pri teh živilih obstaja tveganje za okužbo s patogenimi bakterijami, kot sta salmonela ali E. coli.
- Vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje: lahko so onesnaženi z mikroorganizmi.
- Hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje: kot so paštete, mesne in zelenjavne solate, narezki, sendviči.
- Gobe in rastline iz narave: potrebna je posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenašajo poživila
- Kava in pravi čaj: smiselno je omejiti uživanje na manjše količine. Nikotin iz cigaret prav tako prehaja v mleko in zmanjšuje njegovo tvorbo, zato je kajenje odsvetovano.
- Alkohol: popolna prepoved.
- Zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana: lahko vpliva na okus mleka.
- Sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki: vsebujejo veliko sladkorja in malo hranil.
Miti o povečanju proizvodnje mleka
Nekateri trdijo, da čaji za dojenje ali določena živila, kot so ovsena kaša, česen in ingver, povečujejo produkcijo mleka. Čeprav ni znanstveno dokazano, da ti čaji delujejo, mnoge mame poročajo o večjemu mleku po njihovem pitju. Vendar pa je najpomembnejši dejavnik za dobro proizvodnjo mleka pogosto in pravilno pristavljanje dojenčka k prsim, dovolj počitka in miru ter pravilna tehnika dojenja.
Vpliv prehrane na otrokov razvoj okusa
Dojenčkov okus se razvija skozi materino mleko, okus katerega odraža prehranske navade mamice. Pestrost maminih jedi zato otroku pomaga pri lažjem sprejemanju novih okusov v kasnejšem obdobju. Preventivno izločanje živil brez utemeljenega razloga ni smiselno.
Hujšanje po porodu
Takoj po porodu ni priporočljivo drastično hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.
Nutrition And Why It Matters
Previdnost pri vegetarijanski in veganski prehrani
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.
Zaključek
Doječa mati potrebuje raznoliko in uravnoteženo prehrano, ki pokriva njene povečane energijske in hranilne potrebe. Medtem ko je večina "prepovedanih" živil le mit, je pomembno biti pozoren na odziv dojenčka in se izogibati potencialno nevarnim živilom zaradi tveganja za okužbe ali onesnaženost. Sledite svojemu telesu in otrokovim odzivom, poslušajte nasvete strokovnjakov in uživajte v tem posebnem obdobju.