Rak materničnega vratu je eden redkih rakov, ki ga lahko v veliki meri preprečimo. Ključ do njegovega preprečevanja in obvladovanja leži v rednih preventivnih pregledih ter zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb. Hkrati pa je skrb za zdravje ženske v času nosečnosti izjemno pomembna, saj vpliva tako na njeno dobro počutje kot na razvoj zdravega potomca. Ta članek bo podrobno osvetlil pomen brisa PAP, postopke v nosečnosti ter sodobne pristope k odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu.
Kaj je bris PAP in zakaj je pomemben?
Bris materničnega vratu, znan tudi kot PAP test ali Papanicolaouov test, je osnovna in ključna preiskava za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in začetnega raka materničnega vratu. Gre za enostaven in neboleč odvzem vzorca celic z materničnega ustja (cerviksa) med ginekološkim pregledom. Ginekolog z lesenim loparčkom in krtačko nežno podrsa po površini in vhodu v maternično ustje, da pridobi vzorec celic. Te celice se nato nanesejo na objektno stekelce, pripravijo za obarvanje in pregled v specializiranem citopatološkem laboratoriju. Ta preiskava, poimenovana po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu, omogoča zgodnje odkrivanje sprememb, ki bi se sicer lahko razvile v rakave.
Z rednimi preventivnimi pregledi, ki vključujejo PAP test, lahko ženske znatno zmanjšajo tveganje za razvoj raka materničnega vratu. Študije kažejo, da ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70-80 % manjšo verjetnost, da bodo kdaj zbolele za rakom materničnega vratu. Poleg tega je cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV), ki so glavni povzročitelji raka materničnega vratu, še en pomemben korak k preprečevanju te bolezni, še posebej, če je opravljeno pred prvo okužbo.
Razvrščanje izvidov brisa PAP in nadaljnji postopki
Izvidi brisa materničnega vratu se ocenjujejo v citopatološkem laboratoriju. Številke na citološkem izvidu so šifre za celične spremembe in niso neposredno povezane s stopnjo patoloških sprememb, temveč so namenjene računalniški obdelavi.
Izvid se deli na:
Negativen izvid: Ta se nadalje deli na:
- Normalen bris: Celice v brisu niso spremenjene.
- Neneoplastične spremembe: V brisu so prisotne le vnetne ali druge spremembe, ki niso nevarne za razvoj raka materničnega vratu. Pri takih izvidih je priporočen ponoven presejalni pregled čez tri leta. V Sloveniji je pri približno 95 % žensk, ki redno hodijo na presejalne preglede, izvid brisa negativen. Ženske, ki vstopajo v program ZORA ali niso imele brisa vsaj 5 let, se priporočajo prva dva pregleda v razmiku enega leta, nato pa na vsaka tri leta. V primeru težav se je vedno mogoče naročiti pri ginekologu.
Patološki izvid: Okoli 5 % žensk ima patološki izvid. Celice v brisu so lahko blago ali huje spremenjene. Blage spremembe se pojavijo v približno 4 % brisov, hude pa v približno 1 %. Nadaljnji postopki so odvisni od vrste in stopnje sprememb.
Patološki izvidi nizke stopnje (blage celične spremembe):
- ASC-N (Atipične Ploščate Celice, Neopredeljene): Gre za blage celične spremembe, za katere je potreben kontrolni ginekološki pregled čez šest mesecev z novim odvzemom brisa, možno pa je tudi testiranje HPV.
- LSIL (Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Nizke Stopnje): Podobno kot pri ASC-N, je potreben kontrolni pregled čez šest mesecev. Pri ženskah po 35. letu starosti s to diagnozo ali pri APC-N se lahko opravi triažni test HPV.
- AGC-N (Atipične Žlezne Celice, Neopredeljene): Ta izvid je redek in kaže na blage spremembe v materničnem kanalu. Zaradi manjše zanesljivosti brisa materničnega vratu so potrebni dodatni diagnostični postopki, ki jih pojasni ginekolog.
Patološki izvidi visoke stopnje (hujše celične spremembe):
- ASC-H (Atipične Ploščate Celice, pri katerih ni mogoče izključiti sprememb Visoke Stopnje): Pri teh izvidih se praviloma priporoča kolposkopija in po potrebi zdravljenje.
- HSIL (Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Visoke Stopnje): Podobno kot pri ASC-H, se priporoča kolposkopija in zdravljenje.
- AGC-VN (Atipične Žlezne Celice, Verjetno Neoplastične): Gre za žlezne celične spremembe, ki so zelo verjetno visoke stopnje. Potrebni so dodatni diagnostični postopki, kot sta kolposkopija in abrazija materničnega kanala.
Pomembno je poudariti, da patološki izvid brisa materničnega vratu ne pomeni nujno raka. Večina blagih sprememb spontano izzveni v šestih mesecih, zato je ključnega pomena redno spremljanje in izvajanje dodatnih preiskav po sodobnih strokovnih smernicah. Rak materničnega vratu se razvija počasi, včasih več let, zato zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb omogoča uspešno zdravljenje in preprečitev razvoja bolezni.
Pomembnost PAP brisa med nosečnostjo
Ginekologi priporočajo, da ženske obiščejo ginekologa pred načrtovano nosečnostjo za posvet in pregled. V primeru normalne nosečnosti je predvidenih 10 pregledov. Prvi pregled se opravi med 8. in 10. tednom nosečnosti, nato sledijo pregledi na 4 do 5 tednov do 32. tedna, kasneje na 14 dni, od 38. tedna pa vsak teden.
Med prvim ginekološkim pregledom med 8. in 10. tednom nosečnosti ginekolog opravi vrsto preiskav, vključno z merjenjem telesne teže in krvnega tlaka ter osnovnimi laboratorijskimi preiskavami, kot so krvna skupina, RhD faktor, krvna slika, test na protitelesa (ICT), krvni sladkor, test na sifilis, okužbo s Toksoplazmo gondi, HIV in hepatitis B, ter pregled urina. Opravi se tudi vaginalni ultrazvok za potrditev nosečnosti, določitev njene lege (v maternici ali izvenmaternična), števila plodov, vitalnosti (srčni utripi), dolžine ploda in s tem pričakovanega termina poroda. Pregledata se maternica in jajčnika. Ginekolog izda materinsko knjižico, v katero se zapišejo vsi podatki, pomembni za oceno tveganja nosečnosti. Nosečnici se svetuje glede prehrane, dela, pomena folne kisline, materinske šole, gibanja in telesne kondicije.
Če je med prvim pregledom ali kasneje v nosečnosti odvzet bris PAP in je izvid sumljiv (npr. PAP III), to še ne pomeni, da ima ženska raka. Kot je pojasnjeno, rak materničnega vratu nastaja več let. V primeru suma na spremembe se opravi kolposkopija, ki omogoča podrobnejši pregled materničnega vratu pod povečevalnim steklom. Če kolposkopija potrdi sumljive spremembe, se lahko v nosečnosti opravi tudi biopsija tkiva, ki je neboleč poseg. Ključno je, da se kljub nosečnosti skrbno spremlja stanje in se po porodu opravi ponoven pregled. V večini primerov je ob skrbnem nadzoru med nosečnostjo mogoče počakati na dokončno zdravljenje po porodu, saj večina blagih sprememb spontano izzveni.
Pregled trebuha med nosečnostjo (znan tudi kot porodniški pregled trebuha) - Vodnik OSCE | UKMLA | CPSA
Triažni test HPV: Naprednejši pristop k odkrivanju tveganja
Triažni test HPV (test na prisotnost humanih papiloma virusov) je pomemben dodatek k PAP testu, še posebej pri patoloških izvidih. Obstaja več kot 100 vrst HPV, od katerih jih približno 13 povzroča raka materničnega vratu (visokotvegani HPV). Triažni test HPV odkriva prisotnost teh visokotveganih HPV in pomaga pri oceni tveganja za razvoj raka.
Negativen rezultat triažnega testa HPV: Pomeni manjše tveganje za razvoj raka materničnega vratu, tudi ob začetnih patoloških spremembah v PAP brisu. Ženske se lahko varno vrnejo k rednemu presejanju na tri leta, nekatere pa potrebujejo kontrolni pregled. Po zdravljenju predrakavih sprememb se v presejanje vrnejo po dveh zaporednih negativnih izvidih triažnega HPV testa in PAP brisa v razmiku enega leta.
Pozitiven rezultat triažnega testa HPV: Pomeni, da so v brisu prisotni visokotvegani HPV. To ne pomeni nujno predrakavih sprememb ali raka, temveč povečano ogroženost in potrebo po dodatni diagnostiki. Pozitiven izvid ne pove, kateri genotip HPV je prisoten, niti koliko časa traja okužba. Okužba s HPV je zelo pogosta, pri večini izzveni v 1-2 letih. Pri manjšem deležu okužba vztraja dlje, kar povečuje tveganje za predrakave in rakave spremembe.
Pomembno je, da se test HPV uporablja premišljeno. Kadar je presejalni izvid PAP testa negativen, test HPV ni potreben in je odsvetovan, saj lahko nepotrebno povzroči skrb in poveča stroške zdravstvenega sistema. Prekomerno testiranje pri mladih ženskah, ki imajo pogosto prehodne, klinično nepomembne okužbe s HPV, lahko prinese več škode kot koristi.
Kolposkopija in biopsija: Podrobnejša diagnostika
Kolposkopija je postopek, pri katerem ginekolog s posebnim mikroskopom (kolposkopom) pregleda maternični vrat, nožnico in zunanje spolovilo pod povečavo. Med kolposkopijo lahko ginekolog opravi tudi biopsijo - odvzem majhnega koščka tkiva iz sumljivega mesta na materničnem vratu. Če ginekolog sumi na spremembe v materničnem kanalu, lahko opravi abrazijo (strganje) materničnega kanala.
Odvzeto tkivo pregledajo patologi v laboratoriju, ki ocenijo, ali je prisotna sprememba in določijo njeno vrsto. Za diagnozo predrakavih sprememb se uporablja klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije:
Predrakave spremembe ploščatih celic: Imenujejo se CIN/PIL (cervikalna intraepitelijska neoplazija/ploščatocelična intraepitelijska lezija). Delijo se na:
- CIN 1/PIL-NS (nizke stopnje): Blage spremembe celic. V večini primerov spontano izzvenijo, zato se praviloma ne zdravijo. Priporočen je kontrolni pregled s triažnim HPV testom. Zdravljenje je potrebno le, če spremembe vztrajajo ali napredujejo.
- CIN 2/PIL-VS (visoke stopnje): Zmerne spremembe celic.
- CIN 3/PIL-VS (visoke stopnje): Hude spremembe celic.
- AIS (adenokarcinom in situ): Hude spremembe žleznih celic.
Začetni rak materničnega vratu: Spremenjene celice rastejo invazivno, vendar ne zasevajo.
Napredoval rak materničnega vratu: Lahko pride do zasevkov v druge organe.
Predrakave spremembe visoke stopnje (CIN 2, CIN 3) ter AIS se praviloma zdravijo z manjšimi operativnimi posegi, kot so ekscizija z električno zanko (LLETZ), konizacija ali destrukcija. Ti posegi se izvajajo ambulantno ali med kratko hospitalizacijo in omogočajo popolno odstranitev spremenjenega tkiva.
Cepljenje proti HPV: Ključno orodje v preventivi
Cepljenje proti HPV je zelo učinkovito pri preprečevanju predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje, raka materničnega vratu ter drugih s HPV povezanih rakov in predrakavih sprememb. Cepivo ni terapevtsko, zato je najbolj učinkovito, če ga opravimo pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je cepljenje proti HPV brezplačno za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole, na voljo pa je tudi za zamudnice in ostale ženske, ki ga morajo plačati. Kljub cepljenju pa je zaradi obstoja drugih genotipov HPV in možnosti okužbe še vedno nujno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi.
Zaključek
Preventiva pred rakom materničnega vratu in skrb za zdravje žensk v vseh obdobjih življenja, vključno z nosečnostjo, sta ključnega pomena. Redni ginekološki pregledi, vključno z brisom PAP, pravočasno odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb ter sodobni pristopi, kot je triažni test HPV, skupaj s cepljenjem proti HPV, predstavljajo učinkovit ščit pred to obolevnostjo. Zavedanje o pomembnosti teh ukrepov in aktivno sodelovanje žensk v preventivnih programih zagotavljata bolj zdravo prihodnost.
tags: #bris #v #nosecnosti #pap