Samozaposlena oseba, ki pričakuje otroka, se pogosto sooča z vrsto vprašanj glede nadaljevanja poslovanja in zagotavljanja socialne varnosti v času materinstva. Zakonodaja Republike Slovenije, natančneje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), ureja pravice in obveznosti samozaposlenih med obdobjem, ko je potrebna skrb za novorojenčka. V tem članku bomo podrobno raziskali, kaj pomeni porodniški dopust za samozaposlene osebe, kakšne so pravice do nadomestil in kakšne so posledice morebitnih kršitev.
Pravica do materinskega in starševskega dopusta
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da samozaposlenim osebam po rojstvu otroka v času dopusta pripada pravica do materinskega in starševskega nadomestila ter pravica do materinskega in starševskega dopusta. Pred aprilom 2014 je bil za materinski dopust v uporabi bolj poznan izraz, ki ga zasledimo še danes - porodniški dopust, za starševski dopust pa se je uporabljal izraz dopust za nego in varstvo otroka.
Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, traja 105 dni in se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Če samostojna podjetnica ne začne z materinskim dopustom v zgoraj omenjenih 28. dneh, se neizrabljeni del po otrokovem rojstvu ne more izrabiti, razen v primerih, ko porod nastopi pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če porodniškega dopusta samostojna podjetnica na dan poroda še ni nastopila, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Po preteku materinskega dopusta nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 160 dni starševskega dopusta, pri čemer je skupna dolžina starševskega dopusta 260 dni. Možno je, da mati koristi tudi očetove dni, s čimer se njen starševski dopust lahko podaljša na 260 dni. Starševski dopust je namenjen negi in varstvu otroka in si ga lahko starša poljubno razdelita. Slednja sprememba glede delitve starševskega dopusta je nastala z začetkom leta 2023 ter velja za vse otroke rojene po 1. aprilu 2023. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 plačanih koledarskih dni. Te mora oče koristiti do tretjega meseca otrokove starosti. Nekateri očetje lahko dobijo tudi dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, kar je novost, ki velja od 1. januarja 2016 dalje. V tem primeru je pomembno, da očetje še niso dobili odločbe, v kateri jim je bilo odločeno tudi o neplačanem dopustu!
V pogovornem jeziku se za materinski in starševski dopust pogosto uporablja skupen izraz »porodniška«, ki skupaj lahko traja do 365 dni.
Uveljavljanje pravice do nadomestila
Pravico do materinskega nadomestila samozaposlena oseba uveljavlja istočasno z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta. Vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila odda na Centru za socialno delo (CSD), na področju katerega ima stalno prebivališče. Vlogo lahko odda 60 dni pred predvidenim dnevom poroda (ki ji ga določi ginekolog) oziroma najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če se pravica uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge. Če ta datum nastopi po rojstvu otroka, pa se prizna z dnem rojstva otroka.
Ključnega pomena je, da je samozaposlena oseba zavarovana na dan pred nastopom porodniškega dopusta. To pomeni, da mora imeti status samozaposlene osebe (s.p.) pred začetkom dopusta. S. p. mora biti registriran najmanj 29. dan pred predvidenim rokom poroda, ki ga določi ginekolog.
Osnova za izračun nadomestila
Osnova za izračun posamezne vrste nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Pri tem se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove.
Vendar pa izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače, v primeru da so bili za zavarovanca obračunani prispevki za obdobje krajše od 12 mesecev. V primeru samozaposlenih v kulturi, ki jim Ministrstvo za kulturo s pravico do plačila prispevkov plačuje prispevke, primerljive prispevkom za minimalno plačo, bo ne glede na njihov prihodek iz naslova samozaposlenega v kulturi, njihovo porodniško nadomestilo primerljivo porodniškemu nadomestilu, ki ga prejemajo zaposlene osebe z minimalno plačo. To pomeni, da v kolikor imate plačane prispevke s strani ministrstva za kulturo, in si prispevkov ne doplačujete še dodatno, bo vaše porodniško nadomestilo znašalo približno 689 evrov (podatek iz leta 2024, ki se lahko spremeni). Višina prihodkov samozaposlenega ne vpliva na način, da bi imel nižje nadomestilo, kot je predvideno za minimalno plačo. Seveda pa višina prihodkov vpliva na višino porodniškega nadomestila na način, da v kolikor bi želeli prejemati več kot nadomestilo, ki je primerljivo z minimalno plačo, bi morali plačevati višje prispevke.
Plačevanje prispevkov za socialno varnost v času prejemanja nadomestila
Samozaposlena oseba med materinskim in starševskim dopustom ne plačuje prispevkov socialnega varstva, saj se ji ti plačujejo iz državnega proračuna. Upravičenec do nadomestila, ki mu je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, obvezno zdravstveno zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za povračilo potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
Prenehanje pravice do nadomestila in posledice kršitev
Pravica do nadomestila bo samozaposleni osebi prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samozaposlena oseba v času izrabe dopusta dela. Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. Če ima že nekoga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. V nasprotnem primeru pa lahko postavi nekoga za prokurista ali z njim sklene podjemno pogodbo.
Opravljanje dela v času materinskega ali starševskega dopusta je strogo prepovedano in se šteje za kršitev zakona. Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) lahko sproži nadzor bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave. Inšpektorji lahko obiskujejo podjetja, opravljajo pregled na kraju samem ali zahtevajo dokumentacijo za pregled.
Če IRSD ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen. V primeru, da IRSD ugotovi, da samozaposlena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred. Formulacija »začne delati« se nanaša na kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa.
IRSD je pristojen za ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer opravljanje dela pomeni kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa. V skladu z ZSDP-1 je IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD). CSD pa je tisti, ki je izdal odločbo glede dopusta oziroma nadomestila in je dolžan na podlagi podatkov, ki jih prejme IRSD, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.
Praktični vidiki in priporočila
Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih.
Če samozaposlena podjetnica na primer opravlja dejavnost na področju elektrarn, se ji lahko zaračunavajo vsi stroški vodenja računovodstva, saj elektrarna sama proizvaja električno energijo, za kar se mora izdati in knjižiti račun. Gre za dejavnosti, ki prinašajo zaslužek brez aktivnega vključevanja samozaposlene osebe. Tudi če ima samozaposlena podjetnica zaposlenega ali daje delo delavcu na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe oziroma najema študenta, pa računovodski servis lahko računa polno ceno, saj v tem primeru njena dejavnost še vedno posluje.
V času izrabe dopusta samozaposlena oseba ne sme delati, zato ji računovodski servis oddaja le prispevke in torej izda račun le za to storitev. Cena te storitve računovodskega servisa ni univerzalna, saj gre za poslovno politiko vsakega posameznega računovodskega servisa.
V primeru specifičnih vprašanj ali situacij je priporočljivo, da se posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.
V vsakem primeru ima vsak upravičenec do dopusta po ZSDP-1 možnost koriščenja tega tudi v obliki delne odsotnosti z dela ter s tem do nadomestila za delno odsotnost z dela, ki je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
tags: #porodniska #samostojni #podjetnik