V sodobnem svetu, ki ga zaznamuje hitra tehnološka evolucija in vse bolj individualiziran način življenja, postaja pomen pristnih medčloveških stikov in izmenjave izkušenj med različnimi generacijami še toliko bolj poudarjen. Eden izmed najlepših in najučinkovitejših načinov za gradnjo teh mostov je zagotovo medgeneracijsko branje, nacionalni projekt, ki ga je leta 2014/2015 zasnovalo Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS. Ta projekt, ki je skozi leta postal vse bolj priljubljen in uspešen, združuje mlade in starejše v skupnem doživljanju literarnih svetov, krepi medsebojno razumevanje, spodbuja empatijo in bogati duhovni svet vseh vključenih.
Pomen in cilji projekta Medgeneracijsko branje
Projekt Medgeneracijsko branje ni zgolj še eno bralno srečanje; je skrbno zasnovana pobuda, ki stremi k večplastnim ciljem. Glavni namen je premostiti vrzel med generacijami, ki se včasih pojavi zaradi različnih življenjskih izkušenj, tehnološkega napredka in spremenjenih družbenih norm. Skozi skupno branje knjig, ki nagovarjajo tako mlade kot starejše, se ustvarja prostor za dialog, izmenjavo mnenj in perspektiv. Starejši lahko mladim ponudijo dragocene vpoglede v preteklost, svoje modrosti in izkušnje, medtem ko mladi prinašajo sveže poglede, sodobna znanja in energijo. Ta dvosmerna komunikacija krepi medsebojno spoštovanje in razumevanje, kar je ključnega pomena za zdravo in povezano družbo.
Poleg tega projekt spodbuja bralno pismenost na vseh ravneh. Za mlajše udeležence pomeni izpostavljenost kakovostni literaturi, razvijanje poslušalskih veščin in spodbujanje radovednosti. Za starejše pa je to priložnost, da ostanejo aktivni, intelektualno stimulirani in povezani s sodobnejšimi temami in načini izražanja, ki jih prinaša mladinska literatura. Projekt prav tako krepi socialne vezi, saj bralna srečanja pogosto vodijo v nadaljnje druženje in ustvarjanje prijateljstev med udeleženci. Vse to prispeva k splošnemu dobremu počutju in kakovosti življenja vseh generacij.
Vloga založb in podpora projektu
Uspeh projekta Medgeneracijsko branje je močno odvisen od podpore različnih akterjev, med katerimi imajo slovenske založbe posebno mesto. Na pobudo organizatorjev so se številne založbe odzvale izjemno velikodušno in obilno, z donacijami otroških in mladinskih knjig. Ta velikodušnost omogoča, da projekt doseže širši krog bralcev in poslušalcev, ne glede na njihovo socialno ali ekonomsko ozadje. Vsaka podarjena knjiga predstavlja investicijo v bralno kulturo in medgeneracijsko povezovanje.
Med založbami, ki so aktivno podprle projekt, so se izkazale Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, Goriška Mohorjeva družba, Grafenauer založba, KUD Sodobnost International, Malinc, Miš založba, Mladinska knjiga, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Vige, Vage, Knjige Založba Hart in Založba Zala. Njihov prispevek je neprecenljiv, saj zagotavlja svežino in raznolikost knjižnega gradiva, ki je ključno za ohranjanje zanimanja in vključenosti udeležencev. Založbe s tem dokazujejo svojo družbeno odgovornost in zavezanost promociji branja kot temeljne vrednote.
Spremljanje in poročanje o projektu
Nacionalni projekt Medgeneracijsko branje se aktivno spremlja skozi celotno šolsko leto. Podatki o poteku projekta in doseženih rezultatih se redno zbirajo v obliki poročil, ki jih pošiljajo koordinatorji z različnih lokacij. To omogoča celovit vpogled v obseg in raznolikost dejavnosti ter vpliv projekta na udeležence.
V šolskem letu 2025/2026 so poročila izkazovala izjemen odziv. Do 31. marca 2026 je bilo prejetih kar 54 poročil o bralnih srečanjih samo v marcu, kar je znatno več kot v preteklih mesecih. Ta poročila so odražala raznolike oblike srečanj: od medvrstniških branj, pogovorov o mladinskih knjigah, srečanj z bralci s posebnimi potrebami, družinskih branj do obiskov v domovih starejših. Skupno je v marcu v projektu sodelovalo 1.777 bralcev, od tega 1.439 mladih in 338 odraslih.
V šestih mesecih šolskega leta 2025/2026 je bilo zabeleženih 257 poročil o srečanjih, kar kaže na širok doseg projekta. Med njimi je bilo 97 poročil o medvrstniških srečanjih, 61 o pogovorih med mladimi in odraslimi o izbrani knjigi, 55 o bralnih srečanjih z bralci s posebnimi potrebami, 29 o družinskih branjih in 15 o srečanjih v domovih za starejše. V tem obdobju je v projektu sodelovalo kar 9.398 bralcev, med katerimi je bilo 7.645 mladih in 1.753 odraslih. Pričakujejo se še poročila o branju ob posebnih priložnostih, kot so svetovni dan knjige, noči branja in druga festivalska srečanja, kar dodatno poudarja dinamičnost projekta.
Ovaj sustav funkcionira bez navodnjavanja godinama | Zašto je bio zabranjen u cijelom svijetu?
Raznolikost praks in zgledi dobre prakse
Uspeh projekta se odraža v številnih konkretnih primerih dobrih praks, ki prihajajo z različnih koncev Slovenije in tudi iz tujine. Te prakse prikazujejo, kako se lahko medgeneracijsko branje prilagodi različnim okoljem in potrebam udeležencev.
Dopolnilni pouk slovenščine v Avstriji in Švici, pod koordinacijo Tatjane Vučajnk, je odličen primer vključevanja vseh, ne glede na jezikovno raven. Učenke in učenci, njihovi starši ter učiteljski tim so skupaj brali pesniško zbirko Vinka Möderndorferja "Romeo in Julija iz sosednje ulice". Sledilo je branje zgodbe "Dobri Snežak" Franziske Stich, ki je navdušila tudi varovanke in uslužbenke VDC Murenčki v Staršah. Srečanje se je zaključilo z ustvarjalnim delom, kjer so varovanci VDC-ja obdarili udeležence s čudovitimi izdelki.
V Osnovni šoli Gustava Šiliha Laporje, pod koordinacijo Sanje Šikovec, so združili praznovanje Prešernovega dne in svetovnega dne glasnega branja. Učenci so brali otrokom v vrtcu, kar je marsikateremu prvošolcu predstavljalo izziv, a je hitro splahnela trema ob iskreni radovednosti mlajših poslušalcev. Dogodek "Skupaj v svet domišljije" je združil učence, starše in stare starše, ki so sodelovali v predstavah in glasnem branju.
Vrtec Vrhnika, enota Rosika, pod koordinacijo Tanje Petrovčič, je v projekt aktivno vključil babice. Babi Olga je otrokom brala slikanico "Miškolin", Patrikova babi je z lutkami predstavila "Mucico Copatarico", Daliin očka, ki živi v Ameriki, pa je bral slikanice v angleščini, ob pomoči Dálie, ki je prevajala. Babi Barbara je preko kamišibaja predstavila Cankarjevo črtico "Pehar suhih hrušk".
V Centru za sluh in govor Maribor, pod koordinacijo Ane Polone Golobič in mentorjev, je 29 učiteljev razrednikov bralo svojim učencem raznolike knjige, kar je presenetilo nekatere učence, ki so bili navajeni branja slovenistov. Ob kulturnem dnevu so obeležili praznik s predstavitvijo Prešerna in branjem.
Na JVIZ OŠ Franceta in Toneta Kralja Dobrepolje, pod koordinacijo Eme Sevšek, so pred slovenskim kulturnim praznikom v šolski avli brali in deklamirali pesmi Toneta Pavčka. Mladi so ugotovili, da je branje in deklamiranje Pavčkovih pesmi, ob učiteljičini razlagi, postalo užitek, ki jih je popeljal v nostalgičen svet.
Evropska šola Ljubljana (primarna stopnja), pod koordinacijo Veronike Škerbec in mentoric, je izvedla več medvrstniških srečanj. Učenci 3. in 4. razredov so brali slikanice mlajšim učencem v 1. in 2. razredu, kar je krepilo samozavest starejših in spodbujalo pozitiven odnos do knjige pri mlajših.
Osnovna šola Valentina Vodnika Ljubljana, pod koordinacijo Tadeje Jezernik, je organizirala srečanje v domu starejših. Učenke so brale knjigo "Mali črv Oto in druga golazen", ki je s svojim humorjem in ilustracijami navdušila tako mlade kot starejše. Srečanje je preraslo v bogat medgeneracijski dialog, ki je pokazal, da kakovostna otroška literatura nagovarja vse generacije.
Na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, PŠ Zgornja Ložnica, pod koordinacijo Mojce Stegne in mentorice Tanje Kamenšek, so šestošolci brali vrtčevskim otrokom pesmice iz zbirke "Mali črv Oto in druga golazen" in reševali naloge. Dogovorili so se za nadaljnja srečanja.
Vrtec Ceršak, enota Vrtca Šentilj pri OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, pod koordinacijo Ksenije Breg in mentoric Brigite Belšak in Natalije Ferš, je organiziral družinsko bralno srečanje. Zgodba "Tisoč ptic" Andreje Peklar je spodbudila razpravo o svobodi, druženje s starimi starši ob slikanici pa je bilo še posebej toplo.
OŠ F. S. Finžgar Lesce, pod koordinacijo Martine Schmitt in Alenke Zupan, je izvedla pogovor o knjigi Mihe Mazzinija "Zvezde vabijo". Mladi so ugotovili, da se je knjiga, kljub začetni težavnosti, ob razpletu zgodbe brala lažje. Pogovarjali so se o internetnih prevarah in preživljanju prostega časa brez telefonov.
Na OŠ Vinica, pod koordinacijo Barbare Stuhne Vuk, so se pogovarjali o knjigi Vinka Möderndorferja "Jaz sem Andrej". Mladim je bila knjiga všeč, saj obravnava aktualne probleme najstnikov, kot so videz in odnosi. Debata se je razširila tudi na temo spolnosti in pomena odprtega pogovora.
Vpliv na posameznika in družbo
Medgeneracijsko branje, kot ga ponazarja projekt Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS, presega zgolj rekreativno dejavnost. Ima globok vpliv na posameznika in širše na družbo. Za mlade predstavlja priložnost za razvijanje empatije, kritičnega mišljenja in razumevanja različnih perspektiv. Ko slišijo zgodbe in izkušnje starejših, se lažje poistovetijo z njimi, razumejo zgodovinske kontekste in vzpostavijo spoštljiv odnos do preteklosti. Hkrati pa se skozi sodobno literaturo seznanjajo z izzivi, s katerimi se soočajo njihovi vrstniki ali pa se s tem srečujejo v družini.
Za starejše udeležence medgeneracijsko branje pomeni ohranjanje mentalne aktivnosti, boj proti socialni izolaciji in občutek koristnosti. Ko delijo svoje znanje, izkušnje in zgodbe z mladimi, se počutijo cenjene in vključene v družbeni tok. Branje jim omogoča, da ostanejo v stiku z novimi idejami, jeziki in načini razmišljanja, kar je ključnega pomena za ohranjanje vitalnosti in duševne svežine.
Na širši družbeni ravni projekt krepi kohezijo in zmanjšuje generacijske stereotipe. Spodbuja kulturo dialoga in medsebojnega spoštovanja, ki je temelj za močno in strpno družbo. S tem, ko povezuje ljudi skozi skupno doživljanje knjige, ustvarja nevidne, a močne vezi, ki bogatijo življenje vseh. Uspeh projekta Medgeneracijsko branje dokazuje, da je literatura močno orodje za socialno povezovanje in osebnostno rast, ki nagovarja vse generacije in krepi temelje naše skupne prihodnosti.