Nezaželena nosečnost predstavlja za številne ženske izjemno stisko, ki jih ujame nepripravljene. V takšnih okoliščinah se včasih zdi odločitev o prekinitvi nosečnosti edina možna rešitev. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN), znana tudi kot splav, na voljo na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Ta odločitev je del njene pravice do zasebnega življenja in svobodne izbire, ali bo postala starš.
Postopki umetne prekinitve nosečnosti: Farmakološka in kirurška metoda
V Sloveniji se izvajata dve glavni metodi umetne prekinitve nosečnosti: farmakološka (s tabletko) in kirurška. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, pri čemer so tehnike zgodnje prekinitve v osnovi preproste in varne.
Farmakološka prekinitev nosečnosti (splav s tabletko)
Farmakološka metoda, znana tudi kot "splav s tabletko", je primerna predvsem v zgodnjem obdobju nosečnosti (do 10. tedna). Ta postopek sproži kombinacija dveh abortivnih hormonskih pripravkov: mifepristona (antiprogesterona) in misoprostola (prostaglandina).
Postopek se običajno začne z zaužitjem ene tablete mifepristona (200 mg) v ginekološki ambulanti ali po navodilu zdravnika doma. Mifepriston v telesu ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za razvoj ploda. Po približno 48 urah se nadaljuje postopek v bolnišnici, kjer medicinsko osebje skozi nožnico aplicira misoprostol (običajno štiri vaginalete po 200 mg). Misoprostol povzroči odpiranje materničnega vratu in krče v maternici, kar vodi do izločitve ploda, posteljice in maternične sluznice. V prvih treh do štirih urah po aplikaciji misoprostola splavi 50 % do 70 % žensk. Pri drugih se postopek nadaljuje s pomočjo dodatnih tablet, ki se raztopijo v ustih.
Možni zapleti in neželeni učinki farmakološke metode:Čeprav je metoda v osnovi varna, se lahko pojavijo določeni neželeni učinki in v redkih primerih zapleti. Mednje sodijo:
- Rahla slabost z bruhanjem
- Zmeren glavobol
- Krči v spodnjem delu trebuha, podobni menstrualnim
- Blaga krvavitev iz nožnice ali brez nje
- V 3-5 % primerov je postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov, kar zahteva nadaljnje ukrepanje, pogosto kirurško.
- V približno 25 % primerov ženske močneje zakrvavijo nekaj ur po odpustu iz bolnišnice.
V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika astme, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in druga redka obolenja, je potrebna izredna previdnost pri uporabi teh zdravil. V takih primerih je nujno temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo posega. Če ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji zdravnik svetuje kirurški splav.
Po opravljeni farmakološki prekinitvi nosečnosti se priporoča nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. V prvih dneh je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, ki se nato spremeni v rjav izcedek. Če je bila prekinitev uspešna, sledi kontrolni pregled pri izbranem ginekologu 14 dni kasneje.
Kirurška prekinitev nosečnosti
Kirurška metoda je pogosto uporabljena in preizkušeno učinkovita metoda prekinitve nosečnosti, zlasti v primerih, ko farmakološka metoda ni primerna ali je nosečnost že v nekoliko kasnejšem stadiju. Najpogostejša kirurška metoda je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (kirurški instrument).
Ta metoda je primerna tako za ženske, ki so že rodile, kot tudi za doječe matere. Gre za kratkotrajen poseg, ki traja le nekaj minut. Običajno se opravi v splošni anesteziji, kar pomeni, da je ženska tešča na dan posega.
Možni zapleti in neželeni učinki kirurške metode:Kot vsak kirurški poseg, tudi vakuumska aspiracija nosi določena tveganja in morebitne zaplete:
- Poškodba ali predrtje maternice
- Obilnejša krvavitev iz maternice
- Vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice (Ashermanov sindrom)
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti, kar lahko zahteva ponoven poseg (abrazija).
- Zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje že obstoječe bolezni).
Če med posegom ne pride do zapletov, lahko ženska bolnišnico zapusti v nekaj urah, priporočljivo v spremstvu svojcev ali partnerja. V primeru zapletov jo zadržijo v bolnišnici dlje časa, kjer ukrepajo glede na naravo zapleta in poskrbijo za njeno varnost z dodatno terapijo (antibiotiki, analgetiki, morebitni obsežnejši operativni posegi).
V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Odločitev o prekinitvi nosečnosti po 10. tednu
Po dopolnjenem 10. tednu nosečnosti je za prekinitev nosečnosti na željo ženske potrebno dovoljenje komisije. Komisija za umetno prekinitev nosečnosti, ki jo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist, odloča v primerih, ko obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog.
Odločanje temelji na medicinskih informacijah (npr. ultrazvočna preiskava nosečnosti) in prošnji ženske, v kateri navede razloge za željo po prekinitvi. Komisija upošteva tudi dejavnike, kot je nosečnost, ki je posledica posilstva. V primeru zdravstvenih indikacij, ko tveganje za življenje in zdravje nosečnice ter njeno prihodnje materinstvo presega tveganje nadaljevanja nosečnosti in poroda, se lahko izvede prekinitev nosečnosti tudi po 10. tednu.
Psihološka podpora in kontracepcija
Ženske, ki se odločijo za splav, so pogosto v stiski in potrebujejo ustrezne informacije ter podporo. V Sloveniji so na voljo psihologinja in socialne delavke, ki nudijo strokovno pomoč že pred samim posegom, pomagajo pri osvetlitvi vseh vidikov nosečnosti in prekinitve ter tako olajšajo odločitev.
Po posegu je nujno opraviti kontrolni ginekološki pregled. Na tem pregledu se preveri uspešnost prekinitve nosečnosti in žensko informira o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Poudarjeno je, da je ustrezna kontracepcija ključna za preprečevanje ponovnih neželenih nosečnosti, saj se ugotavlja, da nekatere ženske, zlasti v starosti med 30. in 40. letom, na žalost ponavljajo splave.
Enostavne metode kontracepcije (pojasnjene kontracepcijske metode)
Odgovori na pogosta vprašanja in pomisleke
- Do kdaj je splav možen? Na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Po 10. tednu le z dovoljenjem komisije ob medicinskih ali socialno utemeljenih razlogih.
- Kako hitro je splav opravljen in kako hitro si ženska opomore? Farmakološki splav traja nekaj dni, kirurški pa le nekaj minut (postopek sam), z okrevanjem nekaj ur ali dni.
- Kakšni so možni zapleti? Vnetje, močnejša krvavitev, poškodba maternice, nepopoln splav, Ashermanov sindrom, zapleti zaradi anestezije. Zgodnje zdravljenje vnetja običajno ne pusti posledic neplodnosti.
- Je splav brezplačen? Splav je brezplačen za vse ženske z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. V primeru samoplačniškega splava znaša strošek od 300 EUR navzgor.
- Vpliva splav na plodnost? V redkih primerih, zlasti ob zapletih, lahko pride do vpliva na plodnost. Sicer pa splav na splošno ne vpliva na plodnost, možnost zanositev v prihodnosti ali splošno zdravje, ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali duševnih težav.
- Kaj storiti ob sumu na zaplete? V primeru močnejših vaginalnih krvavitev (več kot 4-5 vložkov na uro ali 12 v 24 urah), krvavitev, ki traja več kot 10 dni, prisotnosti vročine (nad 38°C), obilnega in smrdečega vaginalnega izcedka ter močnejših bolečin v spodnjem delu trebuha, je nujno nemudoma obiskati ginekologa.
Posebni primeri in pomisleki
V primeru, ko plod v zgodnji nosečnosti odmre (zadržani splav) ali se ne razvija (smetljivo jajce), ali pa pride do spontanega splava, ki ni popoln (inkompletni splav), se lahko prekinitve nepravilno potekajoče nosečnosti prav tako opravijo s kirurško metodo ali s tabletkami.
Pomemben vidik, ki ga poudarjajo nekatere izkušnje, je obravnava žensk po spontanem splavu. Nekatere ženske izražajo željo po tem, da bi se od svojega nerojenega otroka lahko poslovile, kar pa včasih ni omogočeno ali pa se postopki obravnavajo kot pri umetnem splavu. Zakon sicer omogoča pokop ali upepelitev mrtvega ploda na podlagi izrecne želje staršev, ne glede na gestacijsko starost. Poudarja se pomen človeškega pristopa in možnosti, da ženske izrazijo svoja čustva in se poslovijo od otroka, ki ga niso mogli donositi.
Vsaka ženska, ki razmišlja o prekinitvi nosečnosti, se lahko obrne na svojega ginekologa za strokovni nasvet in podporo. Informacije, ki jih najdejo, naj jim bodo v pomoč pri pripravi vprašanj za zdravnika, saj je umetna prekinitev nosečnosti osebna odločitev, ki zahteva temeljito informiranost in podporo.