Slovenija s celovitim sistemom starševskega varstva ponuja pomembne pravice tudi samozaposlenim. Medtem ko številni bodoči podjetniki razmišljajo o ustanovitvi podjetja, jih pogosto skrbi, kako bo nosečnost in skrb za otroka vplivala na njihovo poslovanje in finančno stabilnost. Ključni vidiki, ki zanimata tako bodoče kot obstoječe podjetnice, so porodniški dopust in z njim povezano nadomestilo, ter kako se ta sredstva obdavčijo. Članek podrobno pojasnjuje te teme, zlasti z vidika samostojnih podjetnikov (s.p.), ki opravljajo dejavnost in so zavezanci za dohodnino.
Uveljavljanje pravice do starševskega varstva za s.p.
Za samostojno podjetnico je ključno, da je pred začetkom koriščenja pravic iz naslova starševskega varstva ustrezno zavarovana. To pomeni, da mora biti na dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo je treba oddati na pristojnem centru za socialno delo (CSD) najkasneje dan pred začetkom dopusta, najhitreje pa 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Zamuda pri oddaji vloge lahko pomeni, da se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali datum rojstva otroka, kar lahko neposredno vpliva na dolžino in višino izplačanega nadomestila.
Trajanje in izraba starševskega dopusta
Porodniški dopust traja 105 dni in se običajno začne 28 dni pred predvidenim rokom poroda. V tem času podjetnica ne sme opravljati svoje dejavnosti. Po poteku porodniškega dopusta nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Pomembno je, da se mati in oče lahko dogovorita o prerazporeditvi dni, kar pomeni, da lahko mati koristi tudi očetov del, s čimer se njen skupni dopust lahko podaljša do 260 dni. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni ob rojstvu otroka, ki ga lahko izkoristi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. V primeru rojstva dveh ali več otrok se očetovski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vlogo za očetovski dopust je treba prav tako oddati na centru za socialno delo.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) določa, da vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Enako velja za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ta dopust izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izkoristi najpozneje do osmega leta otroka. Ta del dopusta se lahko izkoristi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni, ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, torej v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Dogovor o izrabi starševskega dopusta morata starša skleniti pisno najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Višina starševskega nadomestila in vpliv na dohodnino
Višina starševskega nadomestila je neposredno vezana na višino prispevkov, ki jih je podjetnica plačevala za starševsko varstvo v obdobju pred nastopom dopusta. Nadomestilo znaša 100 % povprečne mesečne osnove, ki je bila obračunana v zadnjih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem od vložitve vloge. To pomeni, da višji kot so bili plačani prispevki, višje bo tudi nadomestilo. Če je podjetnica v preteklih letih plačevala minimalne prispevke, bo tudi višina nadomestila temu primerno nižja. Zato je priporočljivo načrtovati višino prispevkov že vnaprej, kar lahko storite ob pomoči davčnih svetovalcev.
Zakon določa zakonske omejitve glede višine nadomestila. Najvišji možni znesek nadomestila ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto, medtem ko najnižji znesek ne sme pasti pod 55 % minimalne bruto plače. To zagotavlja določeno osnovno finančno varnost tudi podjetnicam z nižjimi prispevki.
Obdavčitev starševskega nadomestila
V primeru, ko samostojni podjetnik prejema starševsko nadomestilo, se to šteje kot dohodek, ki je lahko predmet obdavčitve z dohodnino. Podatki, ki ste jih navedli iz obvestila Centra za socialno delo za leto 2010, jasno kažejo, da je bilo od izplačanega starševskega nadomestila že obračunana akontacija dohodnine. Pod vrsto dohodka 1108 - nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja je bil znesek dohodka 297,00 EUR, prispevki za socialno varnost 65,72 EUR in akontacija dohodnine 57,82 EUR.
Ta znesek starševskega nadomestila, skupaj z obračunano akontacijo dohodnine, je potrebno ustrezno evidentirati v davčnem obračunu. V vašem primeru, kot samostojnem podjetniku, ki opravlja davčni obračun akontacije dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se ta dohodek iz starševskega nadomestila vpiše kot drugi dohodek. V davčnem obračunu je običajno predviden poseben del ali obrazec za navedbo drugih vrst dohodkov, ki niso neposredno povezani z glavno dejavnostjo. To vključuje tudi nadomestila iz naslova socialnega zavarovanja.
Pomembno je, da se akontacija dohodnine, ki je bila že plačana v času prejemanja nadomestila, upošteva pri končnem obračunu dohodnine za leto, v katerem ste prejeli nadomestilo. V davčnem obračunu boste navedli celoten znesek prejetega nadomestila, ter že plačano akontacijo dohodnine, ki bo zmanjšala vašo končno obveznost do države. Če bi se izkazalo, da je bila akontacija plačana v višini, ki presega dejansko obveznost dohodnine glede na ostale vaše prihodke in olajšave, bi vam lahko pripadala tudi povračilo dela plačane akontacije.
Plačilo prispevkov med starševskim dopustom
Med porodniškim dopustom in medtem ko prejemate starševsko nadomestilo, država prevzame plačilo prispevkov za socialno varnost, vendar le pod pogojem, da podjetnica v tem času dejansko ne opravlja svoje dejavnosti. Če bi inšpektorat ugotovil, da podjetnica kljub dopustu opravlja delo, bi ji prenehala pravica do nadomestila, prejeta sredstva pa bi morala v celoti vrniti. Da bi se izognili morebitnim težavam, se lahko podjetnica začasno razbremeni z zaposlitvijo druge osebe ali imenovanjem prokurista, ki lahko zakonito vodi poslovanje v času njene odsotnosti.
Kar zadeva vaše vprašanje o plačilu polovičnih prispevkov do tretjega leta starosti otroka, kjer vam ostalo država plačuje, to verjetno predstavlja posebno ureditev, ki je bila morda veljavna v času vašega starševskega dopusta ali pa gre za specifičen ukrep socialne politike. Splošno pravilo je, da med koriščenjem starševskega dopusta in prejemanjem nadomestila država krije prispevke. Vendar pa je, kot ste omenili, možno, da se del prispevkov plačuje sorazmerno glede na delovni čas, če se delo opravlja krajši delovni čas. Za podrobno pojasnilo glede vaše specifične situacije bi bilo najbolje, da se obrnete na pristojni center za socialno delo ali davčnega svetovalca, ki vam lahko pojasni natančne pogoje in ureditev vašega primeru.
Kaj se šteje v osnovo za izračun nadomestila
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih natančno določa, kaj se ne šteje v osnovo za izračun starševskega nadomestila, tudi če so bili od teh prejemkov plačani davki in prispevki. Med te ne-vključenke spadajo: prejemki za delo, opravljeno zunaj okvira rednega dela, povračila materialnih stroškov (kot so dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, potni stroški), regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih, prejemki v naravi (razen če so sestavni del plače in so od njih plačani prispevki), odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev ter prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev.
Če oseba ni bila zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. V takšnem primeru se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in zneska davkov ter obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane in nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Druge pravice in dodatki
Poleg osnovnega starševskega nadomestila zakon predvideva tudi druge oblike podpore, kot so:
- Pomoč ob rojstvu otroka: Mater ali oče s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živita v Sloveniji, imata pravico do te pomoči. Pod enakimi pogoji jo lahko uveljavljajo tudi druge osebe in posvojitelji, če je eden od staršev ne uveljavi. Rejniki nimajo pravice do te pomoči.
- Dodatek za družino s tremi otroki in za štiri ali več otroki: Ti dodatki so določeni v fiksnih zneskih in pripadajo družini ne glede na materialni položaj.
- Dodatek za nego otroka: Namenjen je otrokom, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, in znaša določen mesečni prejemek, ki je odvisen od stopnje oviranosti otroka ali bolezni. Pravica traja do otrokovega 18. leta starosti.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Ta pravica pripada staršu ali drugi osebi, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami.
Porodniški dopust in starševsko nadomestilo nista ovira za samostojne podjetnice, temveč pomembni pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo. Z ustrezno pripravo, pravočasno oddajo vlog in strokovno pomočjo si lahko zagotovite mirno obdobje brez finančnih skrbi. V primeru dvomov glede postopkov ali davčnih vidikov, je priporočljivo poiskati pomoč pri davčnih svetovalcih ali drugih strokovnjakih.
tags: #porodniska #upostevanje #v #dohodnino