V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja te primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani, pri čemer bomo upoštevali tudi nedavne spremembe zakonodaje, ki vplivajo na starševsko varstvo.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu. Niste dolžni podaljševati. Izdajte sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi sklenitve pogodbe za določen čas. Delavka gre na zavod za zaposlovanje in prejema nadomestilo (če ima pravico), ko pa prične porodniški dopust pa gre na center za socialno delo, kjer bo tudi dobila nadomestilo.
Kljub temu pa je v praksi pomembno, da se delodajalci zavedajo specifičnih situacij. Na primer, če delavki, ki ji bo pogodba za določen čas potekla, želijo omogočiti zaposlitev za nadomeščanje porodniškega dopusta, je treba čas zaposlitve v pogodbi natančno definirati. To lahko storijo z navedbo obdobja "do predvidoma [datum] oz. do vrnitve delavke [ime] s porodniške odsotnosti". Če se prva delavka vrne s porodniške pred predvidenim datumom, je mogoče pogodbo za določen čas prekiniti pred iztekom roka, vendar je treba to skrbno preveriti v skladu z veljavno zakonodajo in morebitnimi dogovori.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem. V primeru bralke, ki je zaposlena 14 dni manj kot dve leti in je noseča, ter ji delodajalec ne želi podaljšati pogodbe, medtem ko jo drugim podaljšuje z razlogom povečanega obsega dela, je možno, da gre za diskriminacijo. V takšnem primeru je priporočljivo takoj vložiti tožbo na delovno sodišče v 30-dnevnem roku od dne, ko je zvedela za kršitev pravice.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev. V primeru, ko delavka po koncu porodniškega dopusta namerava pretrgati delovno razmerje, ji pripada sorazmeren delež dopusta in regresa za obdobje, ko je bila zaposlena v tekočem koledarskem letu.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo. Svetujemo Vam, da delodajalca v najkrajšem možnem roku obvestite o Vaši nosečnosti, saj ko obvestite delodajalca pridobite status zaščitenega delavca.
Nastop porodniškega dopusta
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila in drugih starševskih prejemkov
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev dopusta za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, če je ta presegala določeno mejo.
Pomembno je poudariti, da je Državni zbor 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Novela zakona je prinesla pomembne spremembe:
- Starševski dopust: Po noveli bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev, 60 dni pa je neprenosljivih za vsakega od staršev.
- Očetovski dopust: Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, saj preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta.
- Krajši delovni čas: Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
- Starševsko nadomestilo: Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun je povprečna osnova zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo prve vloge.
Te spremembe se bodo začele uporabljati postopoma, večina novosti velja za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče.
Na inšpektoratu za delo so potrdili, da v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. Na našem forumu se je pojavil zapis naše bralke Drejke, ki pravi takole: 'Zaposlena sem pri istem delodajalcu 14 dni manj kot 2 leti. Povečan obseg dela. Ker sem noseča, mi pogodbe ne bo podaljšal. Nekateri delavci so zaposleni manj in jim bo podaljšal pogodbe z razlogom (povečan obseg dela) … To nakazuje, da meni ne bo podaljšal ravno zaradi nosečnosti in pogoja dve leti.'
Ali gre v tem primeru za kazensko odgovornost ali pač tako je? Ali bi me moral zaposliti za nedoločen čas? Ali naj podam prijavo na inšpektorat? Da bi lahko odgovorili na njena vprašanja, smo se obrnili na inšpektorat za delo. Za začetek pa bi mogoče tistim, ki ne poznate najbolje delovne zakonodaje, razložili, zakaj je zgoraj omenjeni problem bralke sporen. Osnovna oblika zaposlitve v Sloveniji je zaposlitev za nedoločen čas, ki pa se ji delodajalci zaradi 'neprožnosti' radi izogibajo. Neprožnost pomeni, da delavca, ki je enkrat redno zaposlen za nedoločen čas, zelo težko odpustijo. Zato se poslužujejo mnogih drugih oblik, kot so zaposlitev za določen čas, podjemno delo, delo preko avtorskih pogodb, v zadnjih letih pa postanejo izredno razširjena tudi oblika, kjer so delavci prisiljeni odpreti svoj s.p. in nato skleniti pogodbo o sodelovanju s podjetjem.
V primeru naše bralke gre za pogodbo za določen čas. Taka pogodba se lahko sklene le v določenih pogojih: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, poslovodne osebe, opravljanje sezonskega dela, delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja, zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. A zakon prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Če bi naši bralki pogodbo podaljšali, ne da bi ji dodelili novo delovno mesto, bi to avtomatično pomenilo, da je zaposlena za nedoločen čas. A zakon tudi pravi, da je pogodba avtomatično prekinjena, ko se izteče čas, ki je v njej določen, torej maksimalno dve leti. In tako, vsaj na papirju, naša bralka nima nikakršnih možnosti. A glede na to, da pri delodajalcu ne gre le za trenutno povečan obseg dela, ampak očitno izmikanje redni zaposlitvi, je možno, da bi naša bralka s tožbo na delovnem sodišču dosegla spremembo delovnega razmerja v zaposlitev za nedoločen čas. V tem primeru bi zanjo veljalo posebno pravno varstvo delavk v času nosečnosti pred odpustitvijo in zaposlitev bi obdržala. Za našo bralko je pomembno, da tožbo vloži takoj, saj zakon predvideva 30-dnevni rok. Kot so nam povedali na inšpektoratu: 'V skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice,' pred pristojnim delovnim sodiščem.
Naši bralki se bodo, ne glede na prenehanje pogodbe, v osnovo za izračun porodniškega nadomestila, šteli dohodki zadnjih dvanajstih mesecev. Pripada ji tudi sorazmeren delež dopusta in regresa.
Zakaj se delodajalci tako bojijo odhoda delavk na porodniško, čeprav stroške porodniškega nadomestila nosi država?
Poglejmo si primer bralke, ki je objavljen na enem izmed forumov: 'Zaposlena sem za nedoločen čas, več kot eno leto. Takoj po končani porodniški želim izkoristiti celoten dopust, ki mi pripada za letošnje leto. Dopust za lansko leto sem koristila v celoti pred nastopom porodniške …… Ga lahko koristim v celoti, takoj po preteku porodniške, glede na to, da bom delovno razmerje nato prekinila? Ali mi za letošnje leto pripada tudi regres?' Nosečnica je po kratkem obdobju dela torej izkoristila ves plačani dopust, dobila regres, se nato zahvalila delodajalcu za potrpljenje in odšla drugam.
Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. 1. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. 2. V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ureja pravico varovanih kategorij v 12. členu in določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem ‒ staršem otrok do dopolnjenega 15. 3. Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. 4. Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces. Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. *Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnost turizma in gostinstva Slovenije sta navedeni le kot primera podrobnejše ureditve pravic staršev s kolektivnimi pogodbami. Kot že omeni kolegica Kristina Gomboc Nikolić, so pravice staršev urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Običajno delavka in delavec zakon podrobneje spozna, preden oziroma ko se sreča z izkušnjo starševstva, saj ta opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. ZSDP-1 pa ni edini zakon, ki ureja pravice, ki nastopijo ob/po oblikovanju družine. Otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice itd. so npr. Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo ‒ materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela. Pogosto slišimo ali rečemo, da je ženska na porodniški, v resnici pa gre za materinski in starševski dopust. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Očetom namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Spremembe začnejo veljati 1. Pri tem je pomembno vedeti naslednje: državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Statistika glede skrbi za otroke in nege bolnega družinskega člana sicer kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Kljub možnosti, ki jo je imel že sedanji Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), da si starša delita starševski dopust, ga v veliki večini izrabijo ženske. Podatki kažejo, da ga je v letu 2020 izrabilo 17.987 žensk in le 820 moških. Po noveli zakona je tako izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta, in sicer s 30 na 15 dni (kar predlagatelj zakona utemeljuje s tem, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta). Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Če je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto. Zakon se bo začel uporabljati 1. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) (za starše otrok, rojenih do 31. 3. (za starše otrok, rojenih od 1. 4. pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba - rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok. nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila pediatra do 18. Nova ureditev očetovskega in starševskega dopusta bo veljala za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, druge spremembe pa od 1. aprila 2023 (na primer krajši delovni čas do osmega leta starosti). starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša. pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oz. otroški dodatek: dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, določen v nominalnih mejah. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov). ZUPJS dodatno opredeljuje otroški dodatek ter njegovo višino. dodatek za veliko družino: letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. dodatek za nego otroka: denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
Delodajalci se pogosto izogibajo zaposlitvi za nedoločen čas zaradi zmanjšane prožnosti pri odpuščanju. Čeprav stroške porodniškega nadomestila krije država, lahko delodajalci čutijo negotovost zaradi odsotnosti delavke, zlasti če je njeno delo ključno za poslovanje ali če po koncu porodniškega dopusta ne bo več potrebna. To lahko vodi v iskanje rešitev, ki bi zmanjšale te negotovosti, včasih celo na račun zakonitih pravic delavcev.
Zaključek
Prepletanje pogodbe za določen čas in porodniškega dopusta v Sloveniji je regulirano s skrbno določenimi zakonskimi določili, ki varujejo pravice nosečnic in staršev. Ključno je razlikovati med odpovedjo pogodbe in njenim potekom, pri čemer zakonodaja nudi posebno varstvo pred odpovedjo v času nosečnosti in med starševskim dopustom. V primeru dvomov ali sumov na nezakonito ravnanje delodajalca je nujno pravočasno poiskati pravno pomoč in uveljavljati svoje pravice na delovnem sodišču. Z nedavnimi spremembami zakonodaje na področju starševskega varstva se nadaljujejo prizadevanja za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter krepitev podpore družinam.
POZOR: Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativni pripomoček, glede katerega ponudnik ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Odgovor je pripravljen na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja in seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo, ter glede na takrat veljavno zakonodajo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika.