V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani.
Kdaj obvestiti delodajalca o nosečnosti in kakšne so posledice?
Svetujemo Vam, da delodajalca v najkrajšem možnem roku obvestite o Vaši nosečnosti, saj ko obvestite delodajalca, pridobite status zaščitenega delavca. Delodajalec Vas lahko v primeru nosečnosti skladno z Zakonom o delovnih razmerjih odpusti samo s soglasjem Inšpektorata za delo ali na podlagi izredne odpovedi. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Nastop porodniškega dopusta: Roki in potrebna dokumentacija
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga je določil vaš ginekolog. Zato da lahko urejate vse potrebno za nastop porodniškega dopusta, potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki vam ga je določil vaš ginekolog in ga dobite pri njem. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in vas bodo seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami, ki sledijo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate vašemu delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko se delavka nahaja v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Kot že omenjeno, ZDR v 115. členu varuje delavko pred odpovedjo v času nosečnosti in med starševskim dopustom. Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu. To pomeni, da delavka, ki ji poteče pogodba za določen čas med porodniškim dopustom, ne bo več zaposlena pri tem delodajalcu, saj se pogodba ne bo podaljšala. Številni forumi in izkušnje potrjujejo, da je to v praksi pogosto. Ravnatelj ti ne bo odpovedal pogodbe!!! tebi bo pogodba potekla in ti je ravnatelj ne bo podaljšal. Tvoje delovno razmerje preneha zaradi tega, ker ti poteče pogodba za določen čas. Člen, ki ga navajaš, bi veljal, če bi bila zaposlena za nedoločen čas in bi ti ravnatelj odpovedal pogodbo ali pa če bi ti ravnatelj dal odpoved zaradi nosečnosti v času, ko bi tvoja pogodba za določen čas še veljala. Moja logika je, da če ti poteče pogodba, potem ti delovno razmerje preneha. Če pa je delodajalec ne podaljša, to ni odpoved.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja. V prehodnem obdobju, od uveljavitve ZDR do 1. januarja 2007 (za manjše delodajalce do 1. januarja 2010), je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati, da se 54. člen začne uveljavljati šele s 1.1.2007 oziroma 1.1.2010 za manjše delodajalce. V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem. Pri tem je pomembno, da je delodajalec v primeru treh zaporednih pogodb za določen čas, ki skupaj presegajo dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju), kršil zakon. Taja navaja: "Po zakonu o delovnih razmerjih, lahko dobiš pogodbo za določen čas le 2 krat po 1 leto. To je maksimalno, torej 2 leti, te lahko tako “nategujejo”. Naslednje leto ti mora ponuditi pogodbo za nedoločen čas, ali te odpustiti. Če si dobila tretjič pogodbo za določen čas, pa si bla prej že 2 leti za določen čas, delodajalec krši zakon, ti imaš pravico zaposlitve za nedoločen čas." Zanimivo je, da je v forumu omenjena situacija, ko je delavka zaposlena že 9. leto, nepretrgoma (od 30.8. do 1.9. vsako leto) za določen čas. To kaže na morebitne kršitve zakonodaje s strani delodajalca, ki pa jih delavci včasih zaradi strahu ali nepoznavanja ne izpodbijajo.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem, ko pogodba poteče
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje. Ko ti poteče pogodba za določen čas, se prijaviš na zavodu, zaprosiš za nadomestilo, teče ti delovna doba in pokojninsko zavarovanje in to je to. Potem se lahko prijavite na razpise za novo šolsko leto.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev. V primerih, ko delavec letnega dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil, ZDR-1 v četrem odstavku 162. člena daje možnost daljšega prenosa letnega dopusta, in sicer do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, prav tako pa ni veljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila
Glede izplačila porodniške je po novem drugače. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) za čas trajanja porodniškega dopusta, torej prve tri mesece, porodniškega nadomestila ne spreminja, to ostaja 100% vaše osnovne plače. Za čas trajanja dopusta za nego in varstvo otroka, torej nadaljnjih devet mesecev, pa ZUJF določa višino starševskega nadomestila 90% vaše osnovne plače, v primeru da vaša osnova presega 763,06 eur. Vendar pa je treba upoštevati, da se zakonska ureditev lahko spreminja.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče. Pri tem je ključno, da se delodajalec zaveda zakonskih omejitev pri sklepanju pogodb za določen čas in da spoštuje pravice delavcev, še posebej v občutljivih obdobjih, kot je nosečnost in materinstvo.
Vloga Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje
Center za socialno delo igra ključno vlogo pri uveljavljanju pravic iz starševskega varstva. Prav tako pa je Zavod za zaposlovanje pomemben vir informacij in podpore v primeru, ko delavki poteče pogodba za določen čas med porodniškim dopustom. Ta institucija skrbi za izplačilo nadomestila za brezposelnost, kar vključuje tudi tek delovne dobe in pokojninskega zavarovanja.
Čeprav se včasih zdi, da je sistem zapleten, je pomembno, da se delavke v obdobju nosečnosti in po porodu dobro informirajo o svojih pravicah. Ne glede na to, ali gre za pogodbo za določen čas ali nedoločen čas, zakonodaja stremi k zagotavljanju socialne varnosti in pravic vsem zaposlenim.
Opomba: Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativnega značaja. V primeru potrebe po pravnem nasvetu je priporočljiv posvet s pravnikom.