Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. V tem kontekstu imajo ključno vlogo pravice in podpore, povezane s starševstvom, med katerimi izstopajo materinski, očetovski in starševski dopust. Ti dopusti niso le zakonska pravica, temveč predstavljajo tudi pomemben mehanizem za spodbujanje enakomernejše delitve odgovornosti med spoloma ter za krepitev družinskih vezi v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja.
Materinski dopust: Temelj za nego in okrevanje
Materinski dopust je namenjen materi in predstavlja obdobje, ki je ključno za njeno okrevanje po porodu ter za vzpostavitev prvega stika in nege novorojenčka. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati lahko nastopi materinski dopust najprej 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem predpisanem roku, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Zaposlene matere morajo svojega delodajalca o nastopu materinskega dopusta obvestiti najmanj trideset dni pred začetkom. Če mati ne obvesti delodajalca o nastopu materinskega dopusta pred porodom, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji to zdravstveno stanje ne dopušča. V takšnem primeru lahko delodajalca obvesti eden od njenih sorodnikov.
V posebnih okoliščinah, ko mati umre, otroka zapusti ali je po mnenju pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za nego in varstvo otroka, lahko pravico do materinskega dopusta uveljavlja oče otroka. Prav tako lahko oče ali, s soglasjem očeta in matere, eden od starih staršev, uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V teh primerih oče ali druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka. Materinski dopust v trajanju 105 dni se v tem primeru zmanjša za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom. Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi materinski dopust.
Očetovski dopust: Ključna vloga očeta v prvih mesecih
Očetovski dopust je namenjen očetom in predstavlja pomembno priložnost za njihovo aktivno vpletenost v nego in varstvo novorojenčka že v najzgodnejšem obdobju njegovega življenja. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka, v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ta pravica je neprenosljiva na drugo osebo.
V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. To podaljšanje velja tudi v primeru posvojitve dvojčkov ali več otrok.
Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonskega partnerja, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonce, zunajzakonske partnerje ali partnerje registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo te druge osebe. Pravico do očetovskega dopusta je mogoče uveljavljati po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta.
Zgodovina očetovskega dopusta v Sloveniji sega v leto 2002. Do leta 2015 so imeli očetje na voljo 15 dni plačanega in 75 dni neplačanega dopusta. Z letom 2016 se je razmerje med plačanim in neplačanim dopustom spremenilo na 20:50 dni, z letom 2017 na 25:25 dni, z letom 2018 pa se je pravica do neplačanega očetovskega dopusta ukinila in očetom pripada 30 dni plačanega dopusta. Prvih 15 koledarskih dni dopusta mora oče izrabiti v obdobju od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Preostalih 15 koledarskih dni pa lahko izkoristi v strnjenem nizu najpozneje do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Oče lahko izrabi celotnih 30 koledarskih dni tudi v enem delu.
Starševski dopust: Skupna odgovornost in prožnost
Starševski dopust predstavlja nadaljnje obdobje za nego in varstvo otroka po izteku materinskega dopusta. Ta dopust je namenjen obema staršema in omogoča večjo prožnost pri delitvi starševskih obveznosti. Vsak od staršev ima pravico do 160 dni starševskega dopusta, kar skupaj znese 320 dni na družino. Izraba dopusta je možna v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
Pomemben vidik starševskega dopusta je njegova prenosljivost. Vsak od staršev ima 60 dni neprenosljivega dopusta, ki jih mora izkoristiti sam. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, oče pa lahko na mater prenese 100 dni starševskega dopusta. To pomeni, da lahko mati izkoristi do 260 dni starševskega dopusta, če ji oče prenese vseh 100 dni, oče pa lahko izkoristi do 260 dni, če mu mati prenese vseh 100 dni. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Izraba je možna v strnjenem nizu, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj, če je prenesenih manj dni.
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo na centru za socialno delo.
Posvojitelji ali osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb, imajo pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka, v enakem obsegu in trajanju kot starša. Za otroke, starejše od osmih let in mlajše od 15 let, ali za otroke v rejništvu, ki še niso dopolnili osem let, če sta starša že izrabila starševski dopust, zakon predvideva krajše trajanje starševskega dopusta (30 dni).
Nadomestila in podpora med dopustom
V času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta osebe prejemajo ustrezna nadomestila, ki zagotavljajo finančno varnost. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Za osebe, ki niso zavarovane za starševsko varstvo (npr. študentke, brezposelne osebe), je na voljo starševski dodatek, ki trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. V času prejemanja teh nadomestil je upravičenec vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Dodatne pravice in podpore za družine
Poleg omenjenih dopustov in nadomestil država nudi tudi druge oblike podpore družinam. Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni znesek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka, ki znaša 286,76 evrov. Do te pomoči so upravičeni novorojenčki, katerih starši imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v državi.
Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas, ima med odmorom za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do enournega odmora dnevno, do 18. meseca starosti otroka.
Pomembna podpora je tudi pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva. Ta pravica pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati koristita pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.
Za družine s štirimi ali več otroki so predvideni dodatki, kot sta dodatek za družino s štirimi ali več otroki. Prav tako obstaja dodatek za nego otroka, ki je namenjen staršem ali drugim osebam za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju ali dolgotrajne hujše bolezni. Ta dodatek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za otroke s težko gibalno oviranostjo ali določenimi hudimi boleznimi.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je namenjeno staršem, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami.
Globalni kontekst in pomen očetovskega dopusta
Primerjava z drugimi državami razkriva različne pristope k ureditvi starševskih dopustov. Medtem ko nekatere države, kot sta Južna Koreja in Japonska, nudijo do enega leta plačanega očetovskega dopusta, se za to možnost odloča le majhen odstotek očetov zaradi tradicionalnih družbenih norm. Nordijske države so med najbolj radodarnimi s starševskimi dopusti, pri čemer Norveška že od leta 1993 spodbuja "očetovsko kvoto", ki jo lahko koristi izključno oče. V Združenih državah Amerike ni zakonsko urejenega plačanega porodniškega dopusta, kar se prepušča posameznim delodajalcem.
Raziskave kažejo, da očetovski dopust pozitivno vpliva na delitev hišnih opravil in odgovornosti med staršema, kar se lahko ohrani tudi v prihodnosti. Omogoča razvoj čuta za odgovornost pri očetih in krepi njihovo samozavest kot skrbnikov. V Sloveniji je delež očetov, ki izkoristijo očetovski dopust, visok, kar kaže na sprejemanje sodobnih družinskih modelov. Vendar pa ostajajo izzivi povezani z dojemanje očetovskega dopusta v nekaterih družbenih okoljih ter skrbjo glede odziva nadrejenih in kolegov na delovnem mestu.
Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, prinašajo novosti, ki se nanašajo na starše otrok, rojenih ali posvojenih po tem datumu, kar dodatno krepi pomen in dostopnost pravic v zvezi s starševskim varstvom.
tags: #porodniski #dopust #za #oceta