V Sloveniji je delovno pravna zakonodaja zasnovana tako, da nudi posebno varstvo nosečnicam, doječim materam in staršem, ki skrbijo za otroke. To varstvo se nanaša na različna področja, od prilagajanja delovnih pogojev do pravic v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Namen tega varstva je omogočiti lažje usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti ter zagotoviti zdravje in dobro počutje tako delavcev kot njihovih otrok.
Prilagoditev delovnih pogojev in delovnega časa
Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, če se delavka znajde v okoliščinah, kjer je izpostavljena dejavnikom tveganja. To vključuje začasno prilagoditev pogojev dela ali delovnega časa. Če takšna prilagoditev ni mogoča, mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Ta določba zagotavlja, da delovno okolje ne ogroža zdravja nosečnic ali mater, ki skrbijo za majhne otroke.
Pravice med nosečnostjo in po porodu
Noseče delavke in starši sodijo pod eno izmed kategorij posebno zavarovanih delavcev. Najširšo pravico predstavlja določba 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki kot splošno obveznost delodajalca določa, da mora na delavčev predlog omogočiti drugačno prerazporeditev delovnega časa za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. V kolikor delodajalec predloga ne sprejme, ga mora pisno obrazložiti. Ta pravica ne pripada le delavcem in delavkam z otroki, temveč tudi tistim, ki imajo obveznosti do drugih družinskih članov.
Delavka, ki neguje otroka, starega do 3 let, lahko opravlja nadurno ali nočno delo, če predhodno izda delodajalcu pisno soglasje. Zakon določa absolutno prepoved nočnega in nadurnega dela, če bi tako delo škodovalo njej, otroku ali zarodku. Staršem, ki negujejo otroka do 3 let starosti, nudi pravico, da ne soglašajo z nočnim ali nadurnim delom, torej lahko delo opravljajo le, če se s tem predhodno PISNO strinjajo.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Po 7. členu Pravilnika o varovanju zdravja pri delu nosečih žensk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, ima delavka pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa. Skladno s tem členom lahko delavka med delovnim časom obišče zdravniški pregled zaradi nosečnosti, ta odsotnost pa se ji šteje v redni delovni čas, brez potrebe po bolniškem listu.
Pravice staršev in krajši delovni čas
Mladi starši imajo tudi pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva. Pravico do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva imajo starši pod pogoji, ki jih določa zakon. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba - rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma če varuje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
Odmor za dojenje in druge pravice doječih mater
Zakonsko določena je tudi pravica doječih delavk, zaposlenih za polni delovni čas glede odmora za dojenje. Te imajo, na podlagi potrdila specialista pediatra, pravico do enournega odmora za dojenje ter do nadomestila za ta čas, do 18. meseca starosti otroka. Nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje so zagotovljeni materi, zaposleni za polni delovni čas.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon kategorizira tri skupine varovanih oseb: nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Pomembno je razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas. V primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva pred odpovedjo.
Družinski prejemki in podpora staršem
Poleg pravic iz delovnega razmerja, slovenska zakonodaja ureja tudi različne družinske prejemke, ki nudijo finančno podporo staršem. Med te prejemke sodijo:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme.
- Otroški dodatek: Doplačilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
Novosti na področju starševskega varstva
Državni zbor je sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Po noveli zakona bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma.
Pritožbe in zaščita pravic
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Če se delavec sooča s kršitvami svojih pravic, se lahko obrne na pristojne inšpekcijske organe ali pravne strokovnjake za delovno pravo, ki mu lahko nudijo nadaljnjo pomoč in svetovanje.
tags: #posebno #varstvo #v #nosecnosti #in #starsevstvu