Posteljica, znanstveno imenovana placenta, je organ, ki nastane izključno med nosečnostjo in igra ključno vlogo pri razvoju in preživetju ploda. Čeprav je pogosto spregledana v vsakdanjem pogovoru o nosečnosti, njena pravilna funkcija in položaj v maternici bistveno vplivata na potek nosečnosti in poroda. Razumevanje njenih značilnosti, vključno z njeno lokacijo, razvojem in morebitnimi zapleti, je ključnega pomena za bodoče starše in zdravstvene delavce.
Razvoj in funkcija posteljice
Razvoj posteljice se začne kmalu po oploditvi, ko se oplojeno jajčece ugnezdi v steno maternice. Zunanja plast celic, imenovana trofoblastne celice (iz grške besede "trofo", ki pomeni "hraniti"), oblikuje posteljico, ki je namenjena hranjenju in zaščiti otroka. Ta izjemen organ v polnosti prevzame svojo funkcijo v približno 10. tednu nosečnosti, nato pa se do 20. tedna nosečnosti razvija in raste, nakar se le še debeli in razvija. V tem obdobju se med žilnimi spleti lahko pojavijo občasne krvavitve, ki pa so običajno neškodljive.
Do konca nosečnosti posteljica zavzema od 25% do 30% notranje površine maternice. Njena glavna naloga je zagotavljanje prehrane in kisika otroku ter odstranjevanje odpadnih snovi iz njegovega telesa. Deluje tudi kot žleza z notranjim izločanjem, proizvaja hormone, ki so ključni za ohranjanje nosečnosti in pripravo telesa matere na porod in dojenje.
Popkovnica, ki je bogata z matičnimi celicami, služi kot povezava med posteljico in otrokom. Skozi njo potekajo žile, ki skrbijo za žilni preplet oziroma povezavo med mamo in otrokom. Plodovi ovoji, ki obdajajo plod, prav tako igrajo pomembno vlogo pri njegovi zaščiti in razvoju.
Anatomija zrele posteljice
Ob rojstvu otroka ima normalno razvita posteljica obliko hlebca. V premeru meri običajno med 15 in 20 centimetri, njena debelina je približno 3 centimetre, tehta pa okoli 500 gramov. Na materini strani posteljice, kjer se prirašča v steno maternice, najdemo pri zreli posteljici 15-20 posebnih razdelkov, imenovanih kotiledoni. Ti kotiledoni omogočajo učinkovito izmenjavo snovi med materinim in plodovim krvnim obtokom. Na eni strani je materina stran s temi razdelki, na drugi strani pa je plodova stran, s katere izhaja popkovnica in ovoj.
Položaj posteljice in njegovo pomembnost
Položaj posteljice v maternici je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na potek nosečnosti in poroda. Medtem ko večina posteljic leži v zgornjem delu zadnje stene maternice (posteriorna lega), se lahko pojavi tudi v drugih legah. Čeprav se zdi, da je položaj posteljice nepomemben, nekateri položaji lahko prinesejo določene izzive.
Posteljica zadaj (posteriorna lega)
Najpogostejša in idealna lega posteljice je v zadnji steni maternice. Ta položaj običajno ne povzroča težav med nosečnostjo ali porodom. Nekatere nosečnice poročajo, da pri tej legi lažje čutijo otrokove gibe, kar lahko pripomore k močnejši povezanosti z otrokom. Prav tako je položaj posteljice zadaj lahko povezan z manjšim pritiskom na mehur ali črevesje, kar lahko zmanjša nekatere pogoste nosečniške nevšečnosti, kot so pogosto uriniranje ali zaprtje. Vendar pa to ni pravilo in vsaka nosečnost je individualna.
Posteljica spredaj (anteriorna lega)
Anteriorna placenta, ali posteljica v sprednjem delu maternice, je prav tako pogosta in običajno ne predstavlja resne nevarnosti. Vendar pa lahko prinese nekatere specifične izzive. Zaradi svoje lege med materinim trebuhom in otrokom lahko zmanjša občutek otrokovih gibov. Nosečnice s sprednjo posteljico pogosto poročajo, da čutijo gibe bolj na strani ali pa jih čutijo manj intenzivno kot v prejšnjih nosečnostih ali kot bi jih čutile ob posteriorni posteljici. To lahko občasno oteži tudi tipanje lege otroka preko trebuščka med pregledi.
Nekatere raziskave in izkušnje nakazujejo, da imajo otroci s sprednjo posteljico pogosteje posteriorno lego (okcipitoposteriorno lego), kar pomeni, da imajo hrbet obrnjen proti mami. V tej legi otrok lahko bolj pritiska na sramno zrast matere in na parasimpatične živce, kar lahko povzroči več bolečin v križu med nosečnostjo ali porodom. Poleg tega lahko posteriorna lega otroka vpliva na potek poroda, ki je lahko daljši ali težji, v redkih primerih pa se lahko konča s carskim rezom. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ni nujno in da se položaj otroka lahko spremeni do poroda.
Nizko ležeča ali predležeča posteljica (placenta previa)
Najbolj skrb vzbujajoč položaj posteljice je, ko leži nizko v maternici in delno ali v celoti prekriva notranje maternično ustje (NMU). To stanje strokovno imenujemo placenta previa oziroma predležeča posteljica. Njena pojavnost je približno 1 na 250 porodov, v drugem trimesečju nosečnosti pa jo ima kar 2% nosečnic.
Placenta previa se lahko pojavi v več oblikah:
- Marginalna (mejna): Rob posteljice je manj kot 2 cm oddaljen od NMU.
- Placenta previa subtotalis: Spodnji del posteljice prekriva NMU.
- Placenta previa totalis: Posteljica v celoti prekriva NMU.
Ta položaj je lahko nevaren, saj lahko povzroči neboleče, a nenadne krvavitve iz nožnice, ki se običajno pojavijo pozno v nosečnosti. Kri je lahko svetlo rdeča. Če se posteljica loči od maternice, otroku odvzame prekrvavitev, kar je življenjsko nevarno. V primeru diagnosticirane placente previe je vaginalni porod običajno nemogoč, saj bi lahko povzročil izredno hude krvavitve, ki bi ogrozile tako otroka kot mater. Zato je v teh primerih skoraj vedno potreben carski rez.
Dejavniki, ki povečajo tveganje za razvoj placente previe, vključujejo:
- Več kot ena predhodna nosečnost po carskem rezu.
- Nosečnost z dvojčki, trojčki ali večplodna nosečnost.
- Strukturne nepravilnosti maternice, kot so leiomiomi (miomi).
- Posegi na maternici, kot so odstranitev leiomiomov ali večkratna dilatacija in kiretaža (D in C).
- Kajenje.
- Višja starost matere.
Če se med ultrazvočnim pregledom v 20. tednu nosečnosti ali kasneje pojavi sum na predležečo posteljico, zdravniki običajno priporočajo strožje nadzorovanje. Če je krvavitev manjša in se pojavi pred 36. tednom nosečnosti, lahko žensko sprejmejo v bolnišnico in ji naročijo počitek v postelji ter omejitev aktivnosti. V nekaterih primerih se uporabljajo kortikosteroidi za pospešitev dozorevanja plodovih pljuč, če obstaja tveganje za prezgodnji porod. Če krvavitev ni ponovljena in se ustavi, lahko žensko pošljejo domov z navodili za takojšen povratek v bolnišnico ob ponovnem pojavu krvavitve. Pri ženskah s potrjeno placento previo, ki nimajo popadkov in se je krvavitev ustavila, se porod običajno izvede s carskim rezom med 36. in 37. tednom nosečnosti. Če pa je posteljica preveč trdno pritrjena na maternico (placenta accreta), je lahko potreben tudi odstranitev maternice.
Zapleti: cervikalna insuficienca, predležna posteljica, abrupcija posteljice - porodništvo | @LevelUpRN
Pregled posteljice po porodu
Po rojstvu otroka se običajno v roku 30 minut porodi tudi posteljica. Po tem se jo natančno pregleda. Vedno se najprej preveri, če slučajno kakšen delček manjka in če so prisotne kakšne vidne posebnosti na posteljici, ovojih ali popkovnici. Te posebnosti bi lahko nakazovale na nekatere prirojene napake pri otroku.
Če se maternica po porodu slabo krči, ženska krvavi, ima bolečine, vročino ali pa je čišča po porodu daljša, močnejša in neprijetnega vonja, je to lahko znak, da je v maternici ostal manjši kos posteljice. V takšnem primeru je nujno, da se nosečnica nemudoma obrne na zdravnika.
Pregled trebuha in položaj ploda
Poleg položaja posteljice je pomemben tudi položaj ploda v maternici, saj od njega prav tako veliko odvisno, kako bo potekal celoten porod. Pregled trebuha, ki ga opravi babica ali zdravnik, daje dragocene informacije o stanju ploda. Ta neinvazivna preiskava zajema opazovanje in tipanje trebuha, merjenje obsega trebuha in poslušanje otrokovih srčnih utripov.
Med pregledom babica ugotovi obliko maternice in dobi dobro predstavo o stanju ploda v njej. Preveri lego, vstavo, položaj in držo ploda. Pregled trebuha se običajno izvaja od 24. tedna nosečnosti dalje, pa tudi pred porodom.
Leopoldovi prijemi so posebne tehnike tipanja trebuha, ki jih babica uporablja za ugotavljanje lege, vstave in položaja ploda.
- Lega ploda opisuje odnos med plodovo vzdolžno osjo in vzdolžno osjo matere. Najpogostejša je vzdolžna lega, kjer se plodovi in materini osi ujemata. Redkejše so prečne lege, kjer otrok leži bolj horizontalno.
- Vstava ploda predstavlja tisti del ploda, ki je vodilni (se bo porodil najprej) in se nahaja v medeničnem vhodu. Najpogostejša je glavična vstava, možne pa so tudi druge, kot je medenična vstava.
- Položaj ploda pove, kakšen je odnos med plodovim hrbtom in maternico.
- Drža ploda opisuje ukrivljenost hrbtenice in položaj glave, rok in nog. Ločimo pravilno in nepravilno držo ploda.
Pri tipanju trebuha si babica pomaga s posebnimi prijemi, ki omogočajo oceno velikosti otroka, njegove lege in položaja. Med temi pregledi je lahko neprijetno ležanje na hrbtu, še posebej proti koncu nosečnosti, saj nekaterim ženskam postane slabo.
Vaje za pravilno pozicioniranje ploda
V primeru, ko je posteljica spredaj ali ko plod zavzame neugodno lego, obstajajo določene vaje, ki lahko pomagajo pri pravilnem pozicioniranju ploda. Te vaje izkoriščajo gravitacijo in telesno aktivnost, da spodbujajo otroka, da se obrne v optimalno lego za porod. Vendar pa je pomembno, da se te vaje izvajajo pod nadzorom ali z navodili zdravstvenega osebja, saj niso primerne za vse nosečnice ali vse situacije.
Zaključek
Posteljica je izjemen in nujno potreben organ, ki omogoča življenje in razvoj otroka v maternici. Njen razvoj, funkcija in položaj v maternici so ključni za uspešno nosečnost in porod. Medtem ko večina položajev posteljice ne predstavlja težav, je poznavanje morebitnih zapletov, kot je placenta previa, bistveno za pravočasno ukrepanje in zagotavljanje varnosti matere in otroka. Redni ginekološki pregledi in ultrazvočne preiskave omogočajo spremljanje stanja posteljice in ploda, ter zagotavljajo, da je nosečnost čim bolj varna in brezskrbna. S sodobnimi medicinskimi pristopi in skrbnim nadzorom je večina nosečnosti, tudi tistih z nekoliko nenavadnim položajem posteljice, uspešna.
Avtorica: asist. Petra Petročnik, dipl. bab.
tags: #posteljica #zadaj #v #nosecnosti