Spremljanje demografskih kazalnikov, kot je povprečna starost matere ob rojstvu otroka, ponuja dragocen vpogled v družbene, ekonomske in kulturne spremembe, ki zaznamujejo posamezno družbo. V Sloveniji se je v obdobju od sredine prejšnjega stoletja do začetka novega tisočletja zgodil pomemben premik v času, ko ženske prvič postanejo mame. Analiza podatkov iz obdobja med letoma 1954 in 2002 razkriva postopen dvig te starosti, kar nakazuje širše družbene premike, ki vplivajo na odločitve o načrtovanju družine. Ti trendi se nadaljujejo tudi v sodobnem času, s čimer se Slovenija uvršča med države z višjo povprečno starostjo mater ob rojstvu otroka v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Demografski premiki v obdobju 1954-2002
V letih 1954 in 1955 je bila Slovenija priča najvišji stopnji rodnosti v zadnjih več kot 70 letih, saj se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka. V primerjavi s tem podatkom, leta 2024 ta številka upada na 7,9 otroka na 1000 prebivalcev, kar je enako povprečju Evropske unije. Ta drastičen upad rodnosti nakazuje globoke družbene spremembe.
Podatki iz obdobja od leta 1980 do 2004 kažejo na izrazit porast otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 1980 je ta delež znašal 13,1 %, v letu 1991 se je povzpel na 26,4 %, leta 1997 je bil 32,7 %, leta 2002 pa že 40,2 %. Do leta 2003 je ta delež dosegel 42,5 %. Ta trend nakazuje spreminjajočo se naravo partnerskih odnosov in družinskih struktur.
Kar zadeva povprečno starost mater ob rojstvu otroka, je obdobje med letoma 1954 in 2002 zaznamoval postopen dvig. Medtem ko so v nekaterih evropskih državah, kot je Bolgarija, bile matere ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 26 let, so v Italiji te številke znašale 31 let. Slovenija se je v tem obdobju uvrščala nekje v sredino, vendar so se trendi že nakazovali.
Sodobni trendi in primerjava z Evropo
V zadnjih letih je povprečna starost mater ob rojstvu otroka v Sloveniji še naprej naraščala. Od leta 2019 se ni spremenila in znaša 31,1 leta, kar je najvišje od leta 1954, odkar imamo na voljo te podatke. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Ta dvig povprečne starosti odraža več dejavnikov, vključno z višjo stopnjo izobrazbe žensk, večjo udeležbo na trgu dela in poznejšim vstopom v partnerske zveze ter kasnejšim odločanjem o rojstvu otrok.
Slovenija se s tem uvršča v skupino držav z višjo povprečno starostjo mater ob rojstvu otroka, skupaj z Italijo, Španijo, Luksemburgom in Grčijo, kjer je ta starost okoli 30 ali 31 let. Na drugi strani so države, kot so Bolgarija, Romunija, Latvija, Slovaška, Poljska in Litva, kjer je povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka nižja.
Stopnja delovne aktivnosti mater v Sloveniji je sicer visoka. Pri materah z enim otrokom je znašala 80,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča na četrto mesto med članicami EU. Pri materah z dvema otrokoma je bila ta stopnja 85-odstotna, s čimer je Slovenija prav tako zasedla četrto mesto, pri tistih s tremi ali več otroki pa 82,2-odstotna. Višjo stopnjo delovne aktivnosti mater so imele le matere na Danskem in Švedskem. To nakazuje, da kljub višji starosti ob rojstvu otroka, slovenske matere ostajajo aktivne na trgu dela.
Delež mladih in starejših mater
V obdobju opazovanja so se spreminjali tudi deleži mater glede na starost ob rojstvu prvega otroka. V Romuniji je bil leta 2002 največji delež mater, mlajših od 20 let (14,2 %), sledili sta Bolgarija (13,6 %) in Madžarska (10,8 %). Slovenija je imela v tem pogledu najnižji delež - le 1,6 %.
Po drugi strani pa je Italija zabeležila največji delež mater, starejših od 40 let (7,2 %), sledile so ji Španija, Grčija, Luksemburg in Irska. V Sloveniji ti podatki niso bili posebej izpostavljeni v tem obdobju, vendar sodobni trendi kažejo na postopno zviševanje tudi tega deleža, kar je posledica odlaganja materinstva.
Strateška pogajanja o proračunu EU: kaj čaka Slovenijo po letu 2027?
Zaključek
Analiza povprečne starosti matere ob rojstvu otroka v Sloveniji razkriva pomemben premik od sredine prejšnjega stoletja do začetka novega tisočletja in naprej v sodobnem času. Dviguje se povprečna starost, kar odraža kompleksne družbene spremembe, vključno z višjo izobrazbo žensk, večjo participacijo na trgu dela in spremenjenimi partnerskimi odnosi. Kljub temu slovenske matere ostajajo delovno aktivne, kar jih uvršča med najbolj aktivne v Evropski uniji. Ti demografski trendi so ključni za razumevanje prihodnjega razvoja družbe in načrtovanje ustreznih socialnih politik.