Nosečnost med študijem je vse pogostejša, kar prinaša nove izzive, a tudi vrsto pravic in podpornih ukrepov. Slovenska zakonodaja prepoznava poseben položaj študentk, ki poleg študijskih obveznosti skrbijo za družino. Ne glede na to, ali ste zaposlena, brezposelna, učenka ali študentka, vam materinstvo prinaša določene pravice. Vendar pa status študentke med nosečnostjo in po porodu odklene še dodatne ugodnosti, ki jih je pomembno poznati.
Pravice med študijem in materinstvom
Evropska unija spodbuja države članice k večji podpori mladih, ki imajo poleg študija ali usposabljanja tudi družinske obveznosti. Cilj je omogočiti usklajevanje študija, usposabljanja in družinskega življenja ter podpreti uravnoteženo prevzemanje družinskih obveznosti. V Sloveniji se to odraža v številnih pravicah, ki so na voljo nosečim študentkam in mamicam študentkam.
Posebne pravice za študentke mamice
Študentke, ki med študijem postanejo mame, imajo na voljo vrsto podpornih ukrepov, ki jim olajšajo usklajevanje študijskih in družinskih obveznosti:
- Dodatne točke za vpis v študentski dom: Študentke mamice imajo pravico do 100 dodatnih točk za sprejem v študentski dom.
- Podaljšanje bivanja v študentskem domu: V skladu z dodatnim študijskim letom, ki jim pripada, lahko študentke mamice uživajo podaljšano bivanje v študentskem domu zaradi materinstva, in sicer za eno leto, ne glede na število otrok.
- Dodatni boni za prehrano: Vsaka študentka mamica je upravičena do 10 dodatnih subvencij za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Kot dokazilo zadostuje fotokopija rojstnega lista otroka.
- Podaljšanje statusa študenta: Mati študentka ima pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka. To pomeni, da lahko mater študentki pripada dodatno študijsko leto, kar ji omogoča, da ali dvakrat ponovi letnik ali podaljša absolventski staž za eno leto dlje od ostalih študentov.
- Mirovanje statusa študenta: Študentka, ki izpolnjuje pogoje za koriščenje starševskega dopusta in ga dejansko koristi, ima pravico do mirovanja statusa študenta.
- Upoštevanje dohodkov pri državni štipendiji: Pri vlogi za državno štipendijo se upošteva samo dohodek študentke/mame in/ali njenega partnerja, kar lahko poveča možnosti za upravičenost do štipendije.
- Starševski dodatek: Ta denarna pomoč staršem traja 365 dni od rojstva otroka. Če jo uveljavljate 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po rojstvu otroka, bo pravica priznana od rojstva. Če vlogo oddate po tem roku, bo pravica priznana od dneva vložitve vloge. Starševski dodatek pripada staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Osnovna pogoja sta državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tako za starše kot za otroka.
- Dodatek za nego otroka: Ta dodatek je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov družine zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR.
- Otroški dodatek: Gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Upravičenost do otroškega dodatka je odvisna od dohodkov na družinskega člana. Če dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače na družinskega člana, je družina upravičena do otroškega dodatka. Vlogo za otroški dodatek je treba oddati v 30 dneh po rojstvu otroka, da se prizna z mesecem rojstva. Če vlogo oddate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se običajno prizna za obdobje enega leta.
- Dodatek za veliko družino: Ta letni prejemek je namenjen družinam z najmanj tremi otroki, mlajšimi od 18 let. Če so otroci starejši od 18 let in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, lahko družina do 26. leta starosti najmlajšega otroka še vedno prejema dodatek. Vlogo za dodatek za veliko družino se uveljavlja pri centru za socialno delo.
- Enkratna pomoč ob rojstvu otroka: Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Ta pomoč znaša 429,99 EUR in je namenjena vsem staršem, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in tam dejansko živijo, ne glede na njihov materialni položaj. Namesto denarnega prejemka se lahko zagotovi oprema za novorojenčka v obliki zavitka v enaki vrednosti. Pravico lahko uveljavlja mati, oče otroka ali druga oseba ter posvojitelji, če pravice ne uveljavlja eden od staršev. Vlogo lahko oddate največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
- Denarna socialna pomoč (DSP): Ta pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Upravičenec je tisti, ki si preživetja ne more zagotoviti sam z delom, pravicami iz dela, zavarovanjem, dohodki iz premoženja ali drugimi viri, ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati.
- Izredna enkratna denarna socialna pomoč: Namenjena je kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine ni mogoče pokriti. Lahko se dodeli v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.
- Pravica do pridobitve enega leta pokojninske dobe: V času koriščenja starševskega dopusta se država stara o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni pridobitev enega leta pokojninske dobe.
- Študentske družine in vrtec: V študentskem naselju v Rožni dolini deluje enota Viških vrtcev, namenjena otrokom staršev študentov. Ta enota je namenjena starostni skupini med enajstimi meseci in tremi leti. Če niste upravičeni do denarne socialne pomoči, lahko še vedno uveljavljate pravico do znižanja plačila vrtca, če je otrok vključen v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Če je v vrtec vključenih več otrok iz iste družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni.
- Bivanje v študentskem domu: Starši študentje lahko oddajo prošnjo za bivanje v študentskem domu tudi po roku, ki je določen z razpisom. Študentske družine bivajo v apartmajih v Rožni dolini (bloka 11 in 12). Če bivanje v študentskem domu ne ustreza, lahko zaprosite za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Postopek pridobitve subvencije je enak kot za pridobitev bivanja v študentskem domu. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu.
- Posebni razpisi: Obstajajo tudi posebni razpisi, na katerih lahko študentske družine kandidirajo za podelitev vrednostnih bonov in praktičnih daril, kot na primer razpis "Mlade mamice".
Mamice študentke
Študentski status po 26. letu starosti
Vprašanje statusa študenta po dopolnjenem 26. letu starosti je pogosto. Do konca študijskega leta, v katerem dopolnite 26 let, ste kot redni študent lahko zdravstveno zavarovani preko staršev. V tem času so vam bile vse zdravstvene storitve krite v celoti.
Po izteku študijskega leta, v katerem dopolnite 26 let, si morate obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Če se po končanem študiju zaposlite ali samozaposlite, boste zavarovani iz tega naslova. V primeru, da ste brez dohodkov, si morate prispevke plačevati sami pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zelo priporočljivo je, da si istočasno z obveznim uredite tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj obvezno zavarovanje le delno krije vrednost storitev.
Državna štipendija in socialna pomoč po 26. letu
Po dopolnjenem 26. letu starosti se štejete kot samostojna oseba z lastnim gospodinjstvom. To pomeni, da se pri izračunu materialnega cenzusa upoštevajo vaši dohodki in premoženje, ne več dohodki in premoženje staršev. S tem se povečajo vaše možnosti za upravičenost do državne štipendije.
Državna štipendija je pravica iz socialno varstvene sheme, ki jo uveljavljate pri Centru za socialno delo (CSD) preko enotne Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri izpolnjevanju vloge je pomemben vrstni red uveljavljanja pravic: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna štipendija. Če vlogo oddate v nasprotju s tem vrstnim redom, vas bo CSD upošteval v višini, kot da bi vam bila dodeljena pravica, ki ste jo zamudili.
Če izpolnjujete pogoje za denarno socialno pomoč (DSP), lahko zaprosite zanjo. Na podlagi upravičenosti do DSP lahko nato zaprosite tudi za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje morebitnih stroškov zdravljenja s strani države. To je določeno v 29. in 30. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). V vlogi za DSP lahko posebej označite, da želite izkoristiti tudi to pravico.
Pomembno je vedeti, da pridobitev državne štipendije ni le starostno omejena, ampak tudi vezana na status študenta. Po 13. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) lahko štipendijo pridobijo le upravičenci, ki so prvič vpisani v program visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje pred dopolnjenim 27. letom starosti. Ta omejitev ne velja za kadrovske štipendije.
Študentska olajšava pri dohodnini
Tudi študentska olajšava pri dohodnini je starostno omejena. Po 3. odstavku 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se posebna osebna olajšava prizna rezidentu, ki ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti. Ta olajšava se prizna tudi starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti. V primeru dodiplomskega študija se olajšava prizna še za največ 6 let od dneva vpisa, za podiplomski študij pa za največ 4 leta od dneva vpisa. Če se na nadaljnji študij vpišete šele po 26. letu starosti, do študentske olajšave ne boste upravičeni. Prav tako ne boste upravičeni do oprostitve plačila akontacije dohodnine, kar pomeni, da se vam bo od vsakega dohodka odtegnila akontacija.
Ostale pravice študentov niso starostno omejene
Pomembno je poudariti, da nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, niso starostno omejene. To vključuje pravico do subvencioniranega javnega prevoza, subvencionirane prehrane, subvencioniranega bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo ter možnost dela preko študentske napotnice. Vendar pa teh pravic in ugodnosti ne morejo koristiti študentje, ki so v delovnem razmerju, opravljajo registrirano samostojno dejavnost, so zabeleženi v evidenci brezposelnih, so poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Pomoč v času nosečnosti in po porodu
V primeru nosečnosti in brezposelnosti je razumljivo, da se počutite izgubljene in preobremenjene. Vendar obstajajo možnosti in socialne pravice, ki jih lahko uveljavljate, da boste lažje poskrbeli zase in za svojega otroka. Na voljo vam je tudi brezplačna svetovalnica, kjer vam bodo prisluhnili in pomagali pri naslednjih korakih.
Ključni viri pomoči:
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1): Ta zakon ureja pravice ob starševstvu, vključno z materinskim, očetovskim in starševskim dopustom ter nadomestili.
- Center za socialno delo (CSD): CSD nudi širok spekter socialnih storitev in pomoči, vključno z denarno socialno pomočjo, izredno denarno socialno pomočjo, subvencijo najemnine ter pomočjo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ): ZRSZ nudi podporo brezposelnim osebam, vključno s svetovanjem in možnostjo vključitve v programe usposabljanja.
Zavedanje o vaših pravicah je prvi korak k lažjemu premagovanju izzivov, ki jih prinašata študij in materinstvo. Ne oklevajte poiskati pomoči in podpore, ki vam je na voljo.