Dojenje je naraven proces, ki predstavlja temelj za kakovostno življenje otroka, saj njegovi pozitivni učinki na zdravje segajo tako v kratkoročno kot v dolgoročno obdobje. Poleg neprecenljivih koristi za otroka, dojenje prinaša številne prednosti tudi za samo mamico, krepi njuno medsebojno vez in pozitivno vpliva na celotno družino ter okolje. Ob letošnjem svetovnem tednu dojenja, ki poteka pod geslom »Dojenje: dober temelj za življenje«, se poglobimo v izjemno aktualno tematiko dojenja, raziskujemo njegove prednosti ter se dotaknemo tudi nekaterih napačnih prepričanj, ki še vedno krožijo. Hkrati pa se zavedamo problematike trženja industrijsko pripravljene hrane za dojenčke, vključno z nadomestki materinega mleka (mlečnimi formulami), ki lahko vplivajo na odločitve staršev.
Dojenje kot temelj za življenje: Neprecenljive koristi za otroka
Prehrana otroka v prvih 1000 dneh življenja, ki obsegajo obdobje od spočetja do otrokovega drugega leta starosti, ima temeljno vlogo pri njegovem celostnem razvoju. Dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja zagotavlja vse nujno potrebne hranilne snovi, ki so popolnoma prilagojene njegovim potrebam za zdravo rast, razvoj in sposobnosti prebave. V tem ključnem obdobju ni potrebna nobena druga tekočina ali hrana. Materino mleko je namreč edinstven in popolnoma prilagojen vir hranil, ki vsebuje točno tiste sestavine, ki jih otrok v danem trenutku in okolju potrebuje.
Materino mleko je "naravna živa hrana", ki nastaja iz krvi in je zato tudi imenovano "bela kri". Je hrana, ki jo je narava pred milijoni let ustvarila posebej za človeškega dojenčka, zato vsebuje vsa najprimernejša hranila v idealnih razmerjih: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale ter druge ključne snovi, kot so rastni hormoni, prebavni encimi in zaščitna protitelesa. Te sestavine so ključne za otrokov telesni in kognitivni razvoj. Industrijski procesi in visoke temperature v domačih kuhinjah žal uničijo naravno obliko teh občutljivih snovi.
Posebej fascinantna je značilnost dojenja kot mehanizem izmenjave imunskega sistema med materjo in otrokom. Materino mleko je po svoji sestavi živih snovi in protiteles "hrana po naročilu". Ko dojenček sesa, skozi bradavice v materino telo "pošilja" signale, denimo bolezenske klice, na katere materin imunski sistem ustvari specifična protitelesa. Ta protitelesa nato mati z mlekom prenese na otroka, s čimer mu pomaga graditi njegov nezrel imunski sistem in se učinkoviteje boriti proti boleznim. Protitelesa se borijo proti boleznim in pomagajo graditi dojenčkov imunski sistem, ki je v prvih tednih življenja povsem odvisen od materinega. Probiotiki (koristne bakterije) in prebiotiki (hrana za koristne bakterije) v materinem mleku dodatno podpirajo otrokovo prebavo in pomagajo graditi zdrav prebavni trakt.
Materino mleko vsebuje številne koristne snovi, kot so rastni dejavniki in hormoni, ki spodbujajo tako telesno kot kognitivno rast otroka. Raziskave kažejo, da se ob prehladu mamice ali otroka raven belih krvničk v materinem mleku poveča za kar 64-krat, kar je ključno pri boju proti okužbi. Tudi če zboli samo otrok, se raven belih krvničk poveča za 13-krat. Biokemiki so dokazali, da se med materinim mlekom in bakterijami ustvari naravna ovira, ki dodatno ščiti otroka.
Prvih 1000 dni življenja | Sergio Pecorelli | TEDxHECParis
Dojenje lahko prispeva tudi k višjemu inteligenčnemu količniku (IQ) otroka. Dolgotrajne raziskave so pokazale, da imajo odrasli, ki so bili v otroštvu dlje dojeni, višjo stopnjo IQ. Posebna beljakovina v materinem mleku celo ubija rakave celice, ne da bi pri tem poškodovala zdrave celice v telesu.
Edinstven vonj materinega mleka je novorojenčku poznan že iz maternice, kar mu pomaga, da v trenutku lakote obrne glavico proti mamici. Okus materinega mleka je odvisen od materine prehrane, kar otroka postopoma uvaja v raznolikost okusov družinske prehrane.
Posebna pozornost je namenjena kolostrumu, ki ga dojke proizvajajo v prvih dneh po porodu. Ta lepljiva, gosta, rumena tekočina, imenovana tudi "tekoče zlato", vsebuje vsa hranila in zaščitne snovi, ki jih otrok potrebuje v prvih dneh življenja. To majhno količino kolostruma, ki je prvo naravno cepivo, ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom.
Med samim podojem se mleko spreminja. Sprva je bolj vodeno, da pogasi otrokovo žejo, kasneje pa postane gostejše in bogatejše z beljakovinami ter zagotavlja kalorije in hranila za zdravo in močno rast. Materino mleko je lahko prebavljivo, zato otrok izkusi manj težav s trebuščkom.
Dojenje ima tudi pomembne psihološke prednosti. Intenziven telesni stik z materjo med dojenjem ustvarja močno vez, ki otroka pomirja in mu daje občutek varnosti. Med dojenjem telo sprošča hormon oksitocin, znan tudi kot "ljubezenski hormon", ki spodbuja ljubezen in krepi čustveno vez med materjo in otrokom. Otroci, ki se dojijo, praviloma manj jokajo in jih matere lažje potolažijo. Dolgo dojeni otroci se v povprečju lažje osamosvojijo, se počutijo bolj varne, imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi ter so lahko bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni.
Dolgoročni vplivi dojenja: Od preprečevanja bolezni do optimalnega razvoja
Dojenje aktivno brani pred številnimi boleznimi in bakterijskimi okužbami. Raziskave potrjujejo učinkovito zaščito pred črevesnimi boleznimi, driskami, infekcijami ušes, alergijami, diabetesom, Chronovo boleznijo, meningitisom ter zmanjšuje tveganje za rakava obolenja in nižje vrednosti slabega holesterola v krvi. Manjša je tudi možnost za razvoj bolezenske debelosti.
Pomemben prispevek dojenja je tudi pri razvoju otrokovih možganov, kar lahko prispeva k višje izmerjenim inteligenčnim količnikom. Materino mleko vsebuje drugačne maščobne kisline kot adaptirano mleko, ki stimulirajo razvoj možganov.
Dojenje omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja, saj aktivno sesanje spodbuja pravilen razvoj čeljusti. To je pomembno tudi za preprečevanje zobne gnilobe v kasnejših letih. Aktivno sesanje pri prsih spodbuja tudi pravilnejši razvoj otrokovega govora.
Dojeni otroci imajo idealne pogoje za skladen telesni razvoj. Zobovje pomaga ščititi tudi pred razvojem zobne gnilobe v kasnejših letih.
Zmanjšuje se tudi možnost alergičnih reakcij, tako v otroštvu kot kasneje v življenju. Materino mleko je primerno za vsakega dojenčka, kar zmanjšuje možnost alergičnih reakcij.
Pomembno je tudi zmanjšanje tveganja za sindrom nenadne smrti v zibelki pri novorojenčkih. Dojenje v prvih šestih mesecih življenja zmanjšuje to tveganje, še posebej v kombinaciji s skupnim spanjem matere in otroka.
Dojenje podaljšuje dobo naravne imunosti proti boleznim, kot so mumps, ošpice in otroška paraliza. Vsebuje namreč protitelesa za bolezni, ki jih je mamica že prebolela.
Prednosti dojenja za mater: Zdravje, dobro počutje in praktičnost
Prednosti dojenja niso omejene le na otroka. Tudi mamice imajo od dojenja številne koristi:
- Praktičnost in prihranek časa: Materinega mleka ni treba pripravljati, kar družini prihrani veliko časa. Hrana za dojenčka je vedno in povsod na voljo takoj.
- Ekonomičnost in ekologija: Materino mleko je brezplačno in ne posega v družinski proračun. Poleg tega je ekološko najbolj primerno, saj zmanjšuje globalno onesnaževanje z zmanjšanjem porabe virov in energije, ki so potrebni za proizvodnjo, predelavo, pakiranje in distribucijo mlečnih formul.
- Lažje nočno starševstvo: Nočno dojenje je manj naporno, saj mati otroku ponudi dojko takoj, ko se prebudi. Dojenje leže omogoča materi, da med hranjenjem tudi sama počiva ali zaspi.
- Hitrejša izguba telesne teže: Matere, ki dojijo, praviloma hitreje izgubljajo odvečno maščevje, nabrano v nosečnosti, saj telo najprej zadovolji otrokove potrebe iz hrane, ki jo mati zaužije.
- Hitrejše krčenje maternice: Zgodnje dojenje (čim prej po porodu) pripomore k dobremu krčenju maternice po porodu. Ta proces pospešuje tudi v naslednjih dneh in tednih, saj je to povezano s sproščanjem hormona oksitocina.
- Zmanjšano tveganje za bolezni: Polno dojenje je učinkovito sredstvo za preprečitev nosečnosti v prvih šestih mesecih po porodu (zanesljivost do 98%). Poleg tega zmanjšuje tveganje za nastanek raka jajčnikov in raka dojke ter osteoporoze. Pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po inzulinu zmanjša, zmanjša pa se tudi tveganje za razvoj poznejše sladkorne bolezni tipa 2.
- Psihično blagostanje: Dojenje s pomočjo hormona prolaktina umirja mater in jo uspava, kar omogoča počitek celotni družini. Je tudi čudovita priložnost za navezovanje stika z otrokom. Uspešno dojenje in navezovanje stika večinoma zvišuje zadovoljstvo matere in pomaga graditi njeno pozitivno samopodobo. Pripomore k vzpostavitvi in krepitvi vezi med žensko in otrokom, zaradi česar se pojavlja manj težav z tesnobo in depresivnostjo.
Dojenje ni le hranjenje: Pomen čustvene povezanosti
Pomembno je poudariti, da dojenje ni samo hranjenje. Je skupek intimnih trenutkov med mamico in njenim dojenčkom, ki krepijo njuno čustveno vez. Dojenje zadovoljuje tudi druge otrokove potrebe: žejo, potrebo po sesanju, ljubezni, telesnem stiku, varnosti, sprejetosti, ugodju, željo po umirjanju in spanju. Je pomoč, ko se otrok ne počuti dobro, ko zboleva, ko ga kaj skrbi, ko se udari ali prestraši. Dojenje je otrokova čustvena in varnostna mreža. Ta čustveni vidik postaja še bolj izrazit v času, ko dojenje postopoma izgublja svojo primarno prehrambeno vlogo, predvsem po prvem letu starosti.
Stanje v Sloveniji in razblinjanje mitov o dojenju
V Sloveniji je delež polno dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnice sicer visok (nad 90%), vendar po nekaj dnevih doma drastično upade. Raziskava HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa) je pokazala, da trajanje izključnega dojenja pri slovenskih materah pogosto krajše od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Prav tako se vrstni red uvajanja goste hrane ne sklada vedno s smernicami zdravega prehranjevanja. Smernice namreč priporočajo, da naj bo prva dojenčkova hrana zelenjava, ki je bolj nevtralnega okusa, šele nato sadje, zaradi višje vsebnosti sladkorja.
Kljub številnim prednostim dojenja, še vedno kroži nekaj zmot in napačnih prepričanj:
- "Tvoje prsi so premajhne, da bi lahko dojila." Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Dojiti lahko matere s prsmi najrazličnejših oblik in velikosti.
- "Doječa mati se mora izogibati uživanju solate in druge zelenjave ter svežega sadja." Doječe ženske naj se ne omejujejo pri izbiri hrane. Uživanje kakovostne, mešane prehrane, vključno s svežim sadjem in zelenjavo, je priporočljivo. Otrok se na te okuse privaja že v maternici in s spreminjanjem okusa mleka se postopoma uvaja na okuse običajne družinske prehrane. V redkih primerih, ko se pojavijo težave, povezane z materino prehrano, je treba ugotoviti, česa naj se mama začasno izogiba.
- "Doječa mati mora spiti najmanj tri litre tekočine dnevno." Doječim materam ni treba piti prekomerno. Pijejo naj po občutku, kot jim narekuje žeja.
- "Tvoje prsi so mehke, zagotovo imaš premalo mleka." Prsi niso posoda, v katero se mleko nalaga. Nastaja sproti, glede na potrebe dojenčka, po principu "ponudbe in povpraševanja". Mehke prsi so pogosto znak učinkovitega dojenja.
- "Tvoje mleko je vodeno." Zrelo žensko mleko je belo, rahlo prozorno in popolnoma ustreza potrebam vašega dojenčka.
- "Nedonošenčkov ni mogoče dojiti." Takoj ko je nedonošenček zmožen sesanja in požiranja, ga je mogoče dojiti.
- "Če ima dojenček priraščen jeziček, ga ni mogoče dojiti." Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti, nekateri pa potrebujejo manjši poseg.
- "Ženska s ploskimi bradavicami ne more dojiti brez nastavkov." Nekaterim so nastavki v pomoč, večina pa jih ne potrebuje.
- "Ženska po carskem rezu ne more dojiti." Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja potrebno nekoliko več potrpežljivosti, vendar je veliko otrok rojenih s carskim rezom dojenih.
- "Dojenje boli." Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli. Nekatere ženske ob pristavitvi čutijo ščemenje, ki pa hitro mine.
- "Zaradi dojenja se prsi povesijo." Dojenje samo po sebi ne povzroči povešenosti prsi. Spremembe dojk so primerljive med ženskami, ki dojijo, in tistimi, ki ne.
- "Dojenje ne zadostuje za razvoj in rast dojenčka." Do dopolnjenega šestega meseca starosti je materino mleko popoln vir hranil in energije za dobro rast in razvoj otroka.
Skoraj vse matere lahko dojijo, če dobijo pravo podporo, nasvet in usposobljeno pomoč. Vedeti morate, da je tudi delno dojenje boljše kot nedojenje. Odločitev o dojenju naj sprejme vsaka mati sama, ob podpori partnerja in bližnjih, pri čemer naj posluša svoje čute in opazuje svojega otroka.