Prehlad je ena najpogostejših bolezni pri otrocih, še posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo še neizgrajen imunski sistem. Dojenčki so še posebej dovzetni, saj njihov imunski sistem še ni razvil odpornosti proti številnim vrstam virusov. Jesenski in zimski meseci stvari še poslabšajo, ker ogrevani prostori izsušijo dojenčkovo sluznico nosu in grla. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer se virusi množijo še hitreje. Večina otrok preboli od šest do deset prehladov na leto. Pri otrocih, ki so v vrtcu, pa se število še poveča. Združenje za pediatrijo in sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu opozarjata na večjo verjetnost okužb z respiratornimi virusi, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju od novembra do aprila. Ti virusi največje tveganje predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko preprečimo okužbe in omejimo širjenje virusov med ljudmi.
Simptomi prehlada pri dojenčku
Prehlad povzročajo različni virusi, najpogosteje pa rinovirusi. Pri dojenčku se prehlad lahko kaže z več znaki. Kihanje, izcedek iz nosu ali zamašen nos, boleče grlo in otekle bezgavke so pogosti simptomi. Otrok je lahko brez apetita in zelo razdražljiv. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura do 38,5 stopinje C. Mali bolnik morda več spi kot navadno. Težko se doji ali pije po steklenički, ker ima zamašen nosek. Če ima dudo, je nesrečen, ker zaradi polnega noska ne ostane dolgo v ustih. Zato je zelo pomembno, da otroku redno čistite nos. Drugi simptomi, povezani s prehladom, so kašelj, kihanje, slabši tek, zaspanost, vneto grlo, lahko tudi povišana temperatura. Dojenček je lahko zelo razdražljiv, saj mu zamašen nosek krati spanec. Muči ga lahko tudi lakota, zato je dobro, da mu ponuditi več manjših obrokov oz. ga večkrat podojite. Prav tako mu ponudite več tekočine. Tudi če ga dojite, mu dodajajte vodo ali čaj. Simptomi vključujejo zamašen nos, kihanje, izcedek iz nosu, boleče grlo, kašelj, blago vročino, glavobol in splošno slabo počutje. Simptomi se pri dojenčkih in malčkih stopnjujejo prve dni bolezni in dosežejo vrhunec 2. do 3. dan bolezni, nato v 10 - 14 dneh postopoma izzvenijo. Kašelj večinoma izzveni v 3-4 tednih.
Kdaj k zdravniku?
Če je dojenček mlajši od treh mesecev in ima simptome prehlada, je prav, da obiščete pediatra. Če pa je starejši, lahko nekaj dni opazujete, kako se bo prehlad razvijal. Zdravnika morate obiskati, če dojenček težko diha, če je izcedek iz nosu gost in zelen, če kašlja več kot teden dni, zelo veliko spi, ga bolijo ušesa in ima povišano temperaturo, višjo od 38,5 stopinje C. V primeru visoke vročine (nad 40 o C), ali vročine, ki traja več kot tri dni, če je otrok star manj kot 3 mesece in ima vročino nad 38 o C, če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši, ne more do zraka, če otroku naraste vročina s hudo mrzlico, je potreben obisk pri zdravniku. Prav tako morajo biti starši pozorni, kadar otrok ne spije dovolj tekočine in bi lahko dehidriral ter če opazijo pri otroku težko ali hitro dihanje.
Kako lahko pomagamo dojenčku?
Čeprav večina prehladov pri otrocih ne zahteva zdravljenja z zdravili, obstajajo naravni načini, ki lahko pomagajo olajšati simptome in poskrbijo za hitrejše okrevanje. Pomembno je upoštevati, da se pred uporabo kakršnihkoli naravnih pripravkov vedno posvetujete s pediatrom, še posebej pri dojenčkih.
Vlaženje zraka in dihalnih poti
Vlaženje zraka: Vlažilec zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. Če vlažilca nimate, bo dovolj že to, da menjate mokre brisače na radiatorju. Poskrbite, da bo zrak v prostoru vlažen, dvignite vzglavje posteljice. V času centralnega ogrevanja, ko je zrak v prostoru izredno suh, si lahko pomagate z različnimi vlažilci zraka. Če tega nimate, bo dovolj že to, da menjate mokre brisače na radiatorju. Bivalni prostor dobro prezračite. Pazite, da niso bivalni prostori preveč suhi in vroči. Po potrebi uporabite tudi vlažilec, ki ima ionizator zraka. Lahko si pomagate tudi tako, da položite na radiator vlažno krpo.
Poskrbimo za vlaženje zgornjih dihalnih poti, še posebej nosne sluznice, da bomo preprečili širjenje vnetja v uho, sinuse ali celo pojav pljučnice.
Čiščenje nosu
Fiziološka raztopina in aspirator: Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko aspirator omogoča odstranitev sluzi. Najbolj mu boste pomagali, če boste redno čistili njegov nos. Obstajajo tako imenovane sesalke, ki sicer otrokom niso niti najmanj všeč, a nos se le tako dovolj očisti. Zelo priporočljiva je fiziološka raztopina. Pripravek lahko naredite sami. V liter prekuhane vode dodajte veliko žlico soli in pustite, da se ohladi. Z majhno injekcijo mu to slano raztopino večkrat na dan špricnite v nos. Za prvo pomoč pri prehladu uporabite fiziološko raztopino Frida v razpršilu za enostavno uporabo. V AJATUTAJA je na voljo tudi izredno priljubljen in večkrat nagrajen električni nosni aspirator NOSIBOO in nosni aspirator NoseFrida. Oba izdelka sta patentirana, pri njunem razvoju pa so sodelovali zdravniki specialisti, tako da bo odlična in varna izbira za vašega sončka. Kako torej pravilno očistimo otoški nosek? S pomočjo fiziološke raztopine, robčka, vatiranih palčk in nosnega aspiratorja. Dojenček naj leži na hrbtu, glavico mu nežno pomaknete nekoliko nazaj. V primeru gostega izločka nakapamo v vsako nosnico fiziološko raztopino. Nato pazljivo z robčkom očistimo nosnice, z vatirano palčko pa krožno očistimo vhod nosnic. Pri uporabi aspiratorja boste potrebovali pomočnika, saj mora biti otroček povsem pri miru. Pred uporabo natančno preberite navodila proizvajalca. Položaj dojenčka je enak kot prej. Pri zamašenem nosu otroku lahko pomagate s fiziološko ali hipertonično raztopino. Po 2. letu starosti se lahko uporabljajo zdravila v obliki pršila ali kapljic, ki zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in izločanje sluzi, olajšajo dihanje skozi nos ter blažijo znake prehlada (nosni dekongestivi). Pršil za odmašitev noska ne uporabljajte, razen če so predpisane od zdravnika. Bolj priporočljivo je, da v primeru zamašenega nosu z dojenčkom preživite čas v kopalnici, kjer pustite teči toplo vodo in zaprete vrata ter okna, dokler se prostor ne napolni s paro. V takem okolju ostanite vsaj 15 minut. Ta metoda je še posebej koristna pred spanjem in obroki. Alternativno lahko uporabite tudi ampule s čistilno tekočino za nos, ki so prilagojene za otroke.
Hidracija in prehrana
Ponudimo mu veliko tekočine, predvsem vodo in čaj, otrok naj dobi dovolj vitamina C v naravni obliki (sok pomaranče, denimo). Poskrbite, da bo dojenček dovolj pil. Če ima povišano temperaturo, mu lahko daste sredstvo za znižanje temperature, kot na primer paracetamol, vendar le, če vam ga je predpisal zdravnik. Če kašlja in je mlajši od treh mesecev, mu ne dajajte sirupa proti kašlju, če vam ga ni predpisal ali predlagal pediater. S kašljem se namreč otrokova pljučka čistijo. Dojenček naj pije veliko tekočine oziroma naj se čimveč doji. Pri otrocih, starejših od šestih mesecev, je topla juha odličen način za ohranjanje hidracije in dodatno pomirjanje grla. Blagi zeliščni čaji, kot je kamilični, lahko prav tako pomagajo pomiriti razdraženo grlo. Zdravila za zniževanje vročine in lajšanje kašlja naj predpiše zdravnik. Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladu, vendar lahko pomagajo pri sekundarnih bakterijskih okužbah.
Naravni pripravki in ukrepi
Med: Med lahko ublaži dražeč kašelj pri otrocih, starejših od enega leta. Vsebuje naravne antiseptične lastnosti, ki lahko pomagajo pri vnetju grla in olajšajo kašelj. Medu ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi tveganja za botulizem.
Vdihavanje pare: Topla para lahko pomaga odpreti zamašen nos pri otrocih. To lahko dosežemo s toplo kopeljo ali s paro iz vlažilca zraka v otroški sobi. Pomembno je, da vedno nadzirate otroka in poskrbite za varno razdaljo pri vdihavanju pare, saj je vroča para lahko nevarna. Če doma nimate inhalatorja, lahko inhalacijo s fiziološko raztopino izvedete tudi tako, da v loncu zavrete fiziološko raztopino ali slano vodo ter naredite »šotor« s kuhinjsko krpo, pod katero se bo otrok ob prepričljivi zgodbi staršev hkrati še zabaval.
Blagi masirni balzami: Balzami z blagimi naravnimi sestavinami, kot so evkaliptus in sivka, lahko pomagajo pri dihalnih težavah.
Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje. Priporoča se tudi dvig vzglavja posteljice.
How to clear your baby's stuffy nose
Preprečevanje prehladov
Eden najboljših načinov za zmanjšanje pogostosti prehladov pri otrocih je krepitev njihovega imunskega sistema skozi zdrav življenjski slog:
Zdrava prehrana: Otrokom ponujajte raznoliko in uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, kot so vitamin C (najdemo ga v sadju, kot so pomaranče in jagode), vitamin D (ribe, obogatena hrana) in cink (najdemo ga v bučnih semenih in oreščkih).
Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na svežem zraku pomagata krepiti otrokovo odpornost. Svež zrak in dnevna svetloba prispevata k tvorbi vitamina D, ki je ključen za imunski sistem. Vsakodnevni sprehodi po svežem zraku, izogibanje nakupovalnim središčem, cigaretnemu dimu, itd.
Dovolj spanja: Spanec ima pomembno vlogo pri regeneraciji telesa in imunskem sistemu.
Higiena: Pravilna in dosledna higiena rok je nujna, še posebej v času sezone različnih virusnih obolenj. Pogosto umivanje rok z vodo in milom ter pravilna higiena kašlja (kihanje v rokav in ne v roke) ter pravilno čiščenje nosu in prezračevanje prostorov. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibljejo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske do drugega meseca otrokove starosti.
Respiratorni sincicijski virus (RSV)
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je eden najpogostejših virusov, ki povzročajo prehladna obolenja pri dojenčkih in majhnih otrocih. Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin. Med najbolj ogrožene skupine za težak potek okužbe spadajo predvsem dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično boleznijo pljuč in otroci s prirojeno srčno napako. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pogosteje zbolijo tudi otroci mladih mater, otroci, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, v okolju z onesnaženim zrakom (kajenje, izpušni plini) in otroci, ki niso dojeni. Za najbolj ogrožene skupine otrok, kot so denimo nedonošenčki, je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa lahko vsi zmanjšamo možnosti okužbe in preprečujemo širjenje RSV ter drugih respiratornih virusov. "Oboleli bi se morali izogibati stikov z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka. Zato naj bolan otrok ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe v vrtcu ali šoli. V času sezone okužb dihal naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, kot so denimo nakupovalni centri. Večkrat dnevno je tudi potrebno prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine, kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibljejo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske do drugega meseca otrokove starosti," opozarja Margareta Seher Zupančič, pediatrinja v Zdravstvenem domu Velenje in predsednica Združenja za pediatrijo.
Respiratorni sincicijski virus je sicer izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, na primer z dotikom, s poljubljanjem in rokovanjem, pa tudi po zraku s kapljicami pri kašljanju, kihanju, smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virus preživi od ene do 24 ur. Virus se lahko nahaja na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, pultu v trgovini, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Pogosto se pojavlja povsod, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, šolah in v trgovskih centrih. Največkrat se dojenček okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki kažejo prehladne znake. Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori. Za zdravljenje okužb z RSV ni učinkovitega zdravila. Zdravljenje je simptomatično oziroma podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). V času epidemije ga odkrijejo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal. RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto.
Bolezen prizadene celotno družino. Sprejem majhnega otroka v bolnišnico zaradi okužbe z respiratornimi virusi predstavlja velik stres za celotno družino, posledice pa pušča tudi potem, ko je otrok že zdrav. Prehlad pri dojenčkih je pogost, vendar večinoma blag in mine brez dodatnih ukrepov. Pravilna skrb, simptomatsko zdravljenje in preventivni ukrepi lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in preprečevanju širjenja bolezni.