Ko na svet pride novorojenček, je eden izmed prvih medicinskih postopkov, ki ga opravijo pediatri, merjenje obsega glave. Ta meritev ni le rutinska, temveč je ključnega pomena za spremljanje zdravja in razvoja otroka. Obseg glave novorojenčka je pomemben kazalnik njegovega nevrološkega razvoja. To merjenje pomaga zdravnikom ugotoviti, ali se otrokov možgani razvijajo na zdrav način.
Kako poteka merjenje obsega glave?
Merjenje obsega glave se običajno opravi z merilnim trakom. Ključno je, da je novorojenček umirjen in sproščen, kar omogoča natančnejše odčitavanje. Merilni trak se položi čez najbolj izbočen del glave, običajno nad obrvmi in čez najbolj izbočen del zatilja. Po merjenju obsega glave bo pediater rezultate primerjal z rastnimi grafikoni, ki temeljijo na starosti in spolu otroka. Ti grafikoni omogočajo zdravnikom, da vidijo, ali se otrok razvija v skladu z običajnimi vzorci.
Normalni obseg glave in rast skozi čas
Normalni obseg glave novorojenčka in kako raste dojenčkova glava skozi čas sta pomembna kazalca zdravega razvoja. Ob rojstvu je povprečni obseg glave novorojenčka običajno med 33 in 37 centimetri, kar predstavlja območje od 10. do 90. percentila za polno donošene dojenčke. Seveda obstajajo individualne variacije, ki so odvisne od različnih dejavnikov, vključno s spolom otroka, genetskim ozadjem in zdravstvenim stanjem.
Prvo leto življenja je obdobje najhitrejše rasti glave. Dojenčkova glava lahko v prvih nekaj mesecih zraste za približno 1,5 centimetra na mesec. Po šestih mesecih se ta rast upočasni na približno 1 centimeter na mesec. Po prvem letu se hitrost rasti glave znatno zmanjša. Med prvim in drugim letom življenja dojenčkova glava običajno zraste le za dodatnih 2 do 3 centimetre.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zagotavlja tabele in grafikone, ki prikazujejo razvojne mejnike in so odlično orodje za zdravnike pri ocenjevanju zdravja otroka. Pediatri bodo obseg glave redno merili med rutinskimi pregledi, da bodo lahko spremljali otrokov razvoj in zgodaj zaznali morebitne nepravilnosti.
Dejavniki, ki vplivajo na velikost in težo dojenčka
Poleg obsega glave so pomembne tudi druge meritve novorojenčka, kot sta teža in dolžina. Večina dojenčkov ob rojstvu tehta od 3000 do 4000 gramov, nekateri več, drugi manj. Velikost novorojenčka pa se večinoma giblje med 50 in 55 centimetri. Velik vpliv na porodno težo dojenčka ima teža matere pred nosečnostjo. To pomeni, da drobne ženske verjetneje rodijo lažje in bolj majhne dojenčke. Na to pa imajo lahko vpliv tudi drugi dejavniki, kot so dednost, bolezni ali kajenje matere. Na dojenčkovo velikost pa ima največji vpliv velikost staršev. Vpliv ima tudi trajanje nosečnosti.
Velikost in teža novorojenčka sta lahko znaka zrelosti v povezavi z drugimi funkcijami. Otroci, rojeni prezgodaj, so ob rojstvu ne le lažji, ampak tudi manj razviti. V 28. tednu nosečnosti otrok običajno tehta okoli 1000 gramov, le šest tednov kasneje pa podvoji svojo težo. V 38. tednu nosečnosti tehta že okoli 3000 gramov. Novorojenček pa se lahko rodi prelahek ali pretežek tudi ob napovedanem roku poroda. Telesne meritve in njihovi deleži so lahko znak bolezni. Tako otroci mater s sladkorno boleznijo pogosto dosežejo normalno porodno težo že nekaj tednov pred pričakovanim datumom poroda. Kljub temu pa ti otroci niso bolj »zreli« od drugih v isti dobi nosečnosti. Nasprotno pa ni nujno, da je prelahek otrok ob rojstvu nezrel. Otrok, ki se rodi dva tedna pred načrtovanim datumom in tehta 2500 gramov, je kljub nizki teži ravno tako razvit kot normalno težak otrok. Porodna teža in velikost ne povesta ničesar o prihodnjem zdravju ali osebnem razvoju otroka, tudi če se razlikujeta od običajnih dimenzij.
Ocena merjenja dolžine (višine) dojenčka/novorojenčka - spretnosti pediatrične zdravstvene nege
Prvi pregled novorojenčka
S prvim pregledom novorojenčka želimo predvsem oceniti rast in razvoj malega bitja, ki še ni sposobno opisati svojih težav, hkrati pa ta pregled daje tudi osnovo za vse kasnejše preglede. Novorojenčke, pri katerih so zapleti pričakovani, recimo, zaradi materine bolezni pred nosečnostjo in med njo, prezgodnjega poroda, večplodne nosečnosti, že v nosečnosti ugotovljene prirojene napake ploda, težkega in dolgega poroda in nižje ocene po Apgarjevi, zdravnik natančno pregleda že v porodni sobi. V večini slovenskih porodnišnic, še zlasti v tistih, ki imajo naziv »novorojenčku prijazna porodnišnica«, je mama v času prvega pregleda poleg, ob otroku. Skupaj pregledamo podatke o posebnostih v družini, težavah pri njej sami pred nosečnostjo in v nosečnosti ter podatke o porodu. Pri tem iščemo dejavnike, ki bi lahko vplivali na novorojenčka.
Zatem novorojenčka slečemo in pregledamo - naše početje materi sproti opisujemo in pojasnimo vsako opažanje. Na ta način razčistimo dvome glede največkrat normalnih pojavov, ki bi lahko ob materinem nepoznavanju povzročili nepotrebne skrbi in strahove po odpustu domov. Pregled novorojenčka zahteva potrpežljivost, nežnost ter prilagodljivost v načinu pregleda.
Večina donošenih novorojenčkov ob rojstvu tehta med 2,5 in 4,0 kilogrami, v dolžino meri od 45 do 55 cm in ima obseg glavice od 32,5 do 36 cm. Telesna sorazmerja so drugačna kot pri večjem otroku ali pri odraslem: glavica je velika, obraz okrogel, spodnja čeljust majhna. Trebušček je velik in okrogel, okončine pa se zdijo kratke. Koža je večinoma prekrita z mazivom - verniksom in je rožnate barve. Pri prezgodaj rojenih otrocih je koža rdeče-rožnata in jo prekrivajo nežne dlačice (lanugo), pri prenošenih je koža bledo-rožnata in se lušči.
V prvih dneh novorojenčki ob joku lahko postanejo živo-rdeči ali celo pomodrijo za kratek čas, imajo modrikaste rokice in nogice. To imenujemo akrocianoza. Če jim je hladno, postane njihova koža pegasta, podobno kot marmor. Izrazita pomodrelost, bledica ali zgodnja zlatenica pa so vedno znak pomembne ogroženosti in zahtevajo takojšnjo intenzivno diagnostično obdelavo in zdravljenje. Zaradi poroda imajo novorojenčki lahko drobne podplutbe zlasti po glavici in obrazu, ki jih včasih težko ločimo od kapilarnih žilnih znamenj, ki so vidna pri skoraj treh četrtinah novorojenčkov na očesnih vekah, čelu, po nosku ter v zatilju. Ta znamenja so znana kot »štorkljina znamenja«. Zlasti pri temneje pigmentiranih novorojenčkih lahko opazimo na spodnjem delu hrbta in na ritki temnejšo modrikasto liso, ki jo imenujemo mongolska lisa.
Glavica je pri tistih novorojenčkih, ki se rodijo v glavični vstavi, vsaj prve ure po rojstvu ovalna ter otekla v temenskem in zatilnem delu. To je porodna oteklina. Pri nekaterih novorojenčkih je oteklina temensko le na eni strani ali zatilno in je posledica izliva krvi pod pokostnico v času poroda. To pogosto in praviloma nenevarno porodno poškodbo imenujemo kefalhematom. Za razliko od porodne otekline izgine šele po nekaj tednih. Lobanjske kosti so lahko na vrhu glavice mehke, večinoma pa so čvrste in se lahko tudi prekrivajo. Na sprednjem delu glavice, med čelno kostjo in temenskima kostema, tipljemo različno velik mehak predel.
Novorojenčki imajo v prvih dneh oči pretežno zaprte, veke pa so otekle zaradi poroda in dražečega delovanja očesnih kapljic, ki jih dobijo vsi novorojenčki takoj po rojstvu zaradi preprečevanja nevarnega gnojnega vnetja oči. Krvavitve, ki jih opazimo nad beločnico, so posledica pokanja drobnih žilic v veznici med porodom. Uhlji imajo zlasti pri nezrelih novorojenčkih še malo hrustančaste opore - lahko so štrleči ali poležani, vhod v sluhovod je lahko skoraj zakrit. Nosek novorojenčka ima nežne hodnike, ki jih pogosto delno mašijo ostanki plodovnice, sluzi ali materine krvi: da bi si očistili dihalno pot, novorojenčki kihajo. Zgornja ustnica ima na sredini sesalni mehurček, ki je videti kot žulj, a omogoča najboljše tesnenje ob dojenju. Novorojenčki v ustih večinoma nimajo zobkov, čeprav se njihov skorajšnji prihod že kaže z oteklinicami na dlesni. Jezik je velik in na ustno dno včasih vezan s kratko in debelo povezavo (frenulum). Ker ta ne ovira hranjenja, ga ne prerežemo.
Vrat novorojenčka je kratek in širok. S tipanjem ocenimo, ali je prišlo med porodom do natrganja mišice obračalke glave ali zloma ključnice. Slednji nastane, ko se porajata ramici - ob stisku skozi porodno pot mehka kost poči (izkušene babice in porodničarji to včasih celo slišijo!), pokostnica z oteklino pa v nekaj dneh poskrbi, da se kost zaceli brez posledic.
Zdravi novorojenčki imajo velik razpon v hitrosti in načinu dihanja, na kar vplivajo predvsem njihova budnost, gibanje in jok: večina diha s 30 do 40 vdihi v minuti. Ker je trebušna prepona glavna dihalna mišica in so medrebrne mišice ter hrustančaste povezave še šibke, zlasti ob joku lahko opazimo ugrezanje prsnice ob vdihu. Sprememba hitrosti dihanja ter znaki, kot so stokanje, dihanje z nosnimi krili in močno ugrezanje medrebrnih prostorov, pa sodijo med pomembne bolezenske znake, ki zahtevajo natančnejšo obravnavo. Srčni utrip novorojenčka je precej hitrejši kot pri odraslem (100 - 180 utripov na minuto). V prvih urah po rojstvu neredko nad srcem slišimo tudi šume, ki so posledica počasnejšega prehoda na zunajmaternični način pretakanja krvi in ki praviloma niso znak srčne napake.
Trebušček novorojenčka je velik, saj so trebušne mišice ohlapne, trebušni organi, kot so jetra in vranica, pa večji kot v kasnejšem življenju in zato njihov rob zlahka zatipamo. Popkovnica, ki so jo po rojstvu pretisnili s sponko in premazali s tekočino, ki deluje protimikrobno, se suši in krči. Natančno pregledamo tudi spolovilo, ki je zaradi vpliva materinih hormonov nabreklo. Pri deklicah so povečane zlasti male sramne ustnice in ščegetavček. Pogost je tudi izcedek, ki mu po nekaj dneh lahko sledi manjša krvavitev. Dečki imajo veliko mošnjo, v kateri zatipamo kot fižol veliki modi; pogosto je ob njih prisotna tekočina, ki kasneje izgine (vodna kila). Kožica na udu je tesna in pogosto prilepljena, zato je izvodilo sečnice včasih komaj vidno. Večina novorojenčkov izloči prvi urin med porodom ali neposredno po njem. Temu večinoma sledi obdobje, ko ne lulajo, in lahko traja tudi 24 ur. Ogledamo si in potipamo tudi novorojenčkov hrbet, zlasti njegovo simetričnost ter potek hrbtenice. Preverimo gibljivost kolkov, ki so, zaradi vpliva materinih hormonov, pogosto ohlapni. Zaradi stisnjenosti v maternici pa je, zlasti pri prenošenih novorojenčkih, gibljivost lahko omejena ali celo zavrta. Obe stanji nista povezani s prirojenim izpahom kolkov, ki se ob pregledu lahko kaže z značilnimi znaki ali pa le s povečano »izpahljivostjo« sklepa.
Ob pregledu okončin smo pozorni na njihovo gibljivost: zmanjšano gibanje roke je lahko znak nalomljene ključnice, lahko pa tudi poškodbe živčnega pleteža, do katerega pride ob težkem porodu z zastojem ramen. Novorojenčki imajo zelo pogosto položajno deformacijo stopal, ki je posledica plodove lege v maternici in je večinoma prehodna in nenevarna. Materi zato pokažemo vaje za razgibavanje in jo pomirimo. Le redko so te deformacije zatrjene in zahtevajo pregled pri ortopedu ter njegovo ukrepanje. Natančno si ogledamo tudi gube na dlaneh in podplatih ter prste.
Ves čas pregledovanja posameznih delov telesa smo pozorni tudi na obnašanje novorojenčka; to nam je v pomoč pri ocenjevanju zrelosti in delovanja njegovega živčevja. Zdravi donošeni novorojenčki lahko v začetku pregleda zadovoljno spijo v skrčenem položaju in se skoraj ne premaknejo, drugi se pretegujejo, nekateri pa močno jokajo, brcajo in krilijo z rokicami. Vse njihovo obnašanje ter odzivi so odvisni od stopnje budnosti. Ocenjujemo še stopnjo mišične napetosti ter izzivnost refleksov, ki so značilni za to najzgodnejše obdobje življenja. Večinoma po pregledu lahko materi zagotovimo, da je njen novorojenček videti zrel, primerno razvit in zdrav.
Spremljanje in pravočasno ukrepanje
Starši se lahko o rasti in razvoju svojega otroka pogovorijo s svojim pediatrom, ki bo uporabil rastne grafikone za ocenjevanje otrokovega napredka. Spremljanje rasti glave je ključno za zgodnje odkrivanje različnih zdravstvenih stanj. Skrbno spremljanje in pravočasno ukrepanje pri odstopanjih lahko znatno pripomorejo k zdravemu razvoju otroka in omogočijo hitro intervencijo v primeru težav.
Ta članek je informativne narave in ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Če imate kakršna koli vprašanja ali skrbi glede zdravja vašega otroka, se posvetujte z izbranim pediatrom ali drugim usposobljenim zdravstvenim delavcem.