V sodobnem delovnem okolju se pogosto srečujemo s specifičnimi situacijami, ki zahtevajo natančno poznavanje delovne zakonodaje. Ena takšnih situacij je prepletanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas in nastopa porodniškega dopusta. To področje je lahko zapleteno, saj se prepletajo pravice zaposlenih, obveznosti delodajalcev in specifični zakonski roki. V tem članku bomo podrobno raziskali, kako zakonodaja ureja tovrstne primere, s poudarkom na pravicah in obveznostih vseh vpletenih strani, predvsem pa na zaščiti zaposlenih med nosečnostjo in po porodu.
Potek pogodbe za določen čas med nosečnostjo in porodniškim dopustom
Ključno vprašanje, ki se pogosto postavlja, je, ali lahko delodajalec preneha pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ko delavka, ki jo je sklenila, nadaljuje z delom, medtem ko je v času nosečnosti ali med izrabo porodniškega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 115. členu jasno določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, medtem ko doji otroka, in staršem med izrabo starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V takšnih primerih delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Vendar pa je pomembno razlikovati med odpovedjo pogodbe in potekom pogodbe za določen čas. Če je pogodba sklenjena za določen čas, se njena veljavnost izteče ob predvidenem datumu, ki je naveden v pogodbi. V primeru, ko delavka nastopi porodniški dopust, medtem ko je pogodba še veljavna, in se ta pogodba izteče med porodniškim dopustom, delovnega razmerja ne morejo odpovedati, ker je pogodba že potekla. To pomeni, da delavec ne bo več zaposlen pri tem delodajalcu, saj se pogodba preprosto ne bo več podaljšala. V takšnem primeru delavec ne bo več zaposlen, ne bo pa dobil odpovedi v klasičnem smislu. To je pomembno z vidika nadaljnjih pravic, kot je denimo pravica do nadomestila za brezposelnost.
Zaporedne pogodbe za določen čas in pravica do nedoločenega časa
Zakon o delovnih razmerjih omejuje sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Po 53. členu ZDR delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, se ne šteje za prekinitev neprekinjenega dvoletnega obdobja.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec na delu ostane tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Vendar pa je treba upoštevati prehodna določila, ki jih določa 237. člen ZDR. Dvoletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se je začela uporabljati šele 1. januarja 2007, za manjše delodajalce pa 1. januarja 2010. V prehodnem obdobju je bilo dopustno sklepanje pogodb za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši od treh let, razen v primerih, ki jih določa zakon.
V praksi to pomeni, da če je delavec že bil zaposlen za določen čas več kot dve leti (ali tri leta v prehodnem obdobju) in so bili razlogi za sklepanje teh pogodb neustrezni, lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. To pravico je treba uveljavljati pred delovnim sodiščem. V primeru bralke, ki je zaposlena za določen čas, a ji delodajalec pogodb ne podaljšuje kljub povečanemu obsegu dela, bi to lahko pomenilo, da gre za poskus izogibanja redni zaposlitvi, kar bi lahko vodilo v njeno tožbo na delovnem sodišču in posledično spremembo delovnega razmerja v zaposlitev za nedoločen čas. V takšnem primeru bi zanjo veljalo posebno pravno varstvo nosečnic pred odpustitvijo in bi obdržala zaposlitev. Zahteva za sodno varstvo mora biti vložena v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice.
Pravice med porodniškim dopustom in po njem
Tudi če pogodba o zaposlitvi za določen čas poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani določene pravice. Za čas trajanja porodniškega dopusta prejema porodniško nadomestilo, ki se izplačuje preko Centra za socialno delo (CSD). V kolikor delavka nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi (ker ji je potekla), ji med porodniško teče pokojninska doba, vendar ne delovna doba. Delovna doba se upošteva pri izračunu upravičenih dni za dopust pri naslednjem delodajalcu.
Po izteku porodniškega dopusta se delavka, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, prijavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tam zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Med prejemanjem nadomestila ji teče delovna doba in pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da tudi po prenehanju pogodbe za določen čas zaradi poteka časa med porodniškim dopustom, delavec ne ostane povsem brez pravic in zavarovanj.
Letni dopust in regres med odsotnostjo
Pomembno je vedeti, da pravica do letnega dopusta ni vezana na dejansko opravljanje dela, temveč na trajanje zaposlitve. Delavec, ki je bil v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni, poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, ima pravico do letnega dopusta. Če dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi omenjenih razlogov, ga lahko delavec izkoristi do 30. junija naslednjega leta. Enako velja za regres, ki pripada delavcu, ki je bil v koledarskem letu, za katero se regres izplačuje, pri delodajalcu zaposlen vsaj šest mesecev. To pomeni, da tudi če pogodba poteče med porodniškim dopustom, delavka ohrani pravico do sorazmernega dela dopusta in regresa, če izpolnjuje pogoje glede trajanja zaposlitve v koledarskem letu.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Delavka, ki je noseča, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca. S tem pridobi posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Delodajalec jo lahko v času nosečnosti odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo ali v primeru izredne odpovedi. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost, delavka ohrani posebno pravno varstvo, če ga o nosečnosti obvesti takoj ali po prenehanju ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, ter predloži zdravniško potrdilo. V kolikor je delavka obveščena o nosečnosti, si s tem zagotovi dodatno varnost pred morebitnimi neupravičenimi odpovedmi s strani delodajalca.
Nastop porodniškega dopusta
Porodniški dopust lahko nastopite najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Za to potrebujete potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda vaš ginekolog. Približno 60 dni pred predvidenim rokom poroda se morate zglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer boste prejeli obrazce za uveljavljanje porodniškega dopusta in seznanjeni s postopki ter pravicami. Najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta morate delodajalcu predložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda. Ta postopek je ključen za pravočasno ureditev vseh administrativnih zadev in zagotovitev izplačila porodniškega nadomestila.
Spremembe pri izplačilu porodniškega nadomestila
Zakonska ureditev glede višine starševskega nadomestila se je skozi leta spreminjala. Po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je porodniško nadomestilo za prve tri mesece porodniškega dopusta znašalo 100% vaše osnovne plače. Za nadaljnjih devet mesecev dopusta za nego in varstvo otroka pa je ZUJF določal višino starševskega nadomestila v višini 90% vaše osnovne plače, v primeru da vaša osnova presega določeno mejo (763,06 EUR). Te spremembe so pomembne za razumevanje višine prejemkov med starševskim varstvom.
Potencialne pravne poti v primeru nezakonitega ravnanja delodajalca
Če menite, da je delodajalec ravnal nezakonito pri sklepanju pogodb za določen čas ali pri prenehanju delovnega razmerja, je priporočljivo poiskati pravni nasvet. V primeru nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas ali nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, vloži tožbo na pristojno delovno sodišče. Takojšnja reakcija in pridobitev strokovne pomoči sta ključni za uspešno uveljavljanje pravic.
Pomembno je poudariti, da so navedene informacije zgolj informativnega značaja in ne predstavljajo pravnega nasveta. V vsakem konkretnem primeru je priporočljivo, da se obrnete na strokovnjaka za delovno pravo, ki vam bo lahko nudil celovito in individualno svetovanje glede vaših pravic in obveznosti.
Sklepanje pogodbe za določen čas: Pogoji in omejitve
Skladno s 54. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas v točno določenih primerih. Ti vključujejo: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas; nadomeščanje začasno odsotnega delavca; začasno povečan obseg dela; zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo; poslovodno osebo ali prokurista; vodilnega delavca; opravljanje sezonskega dela; delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja; zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu; opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom; pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano; delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev; predajo dela; voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah; ter druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Ti razlogi morajo biti navedeni tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Pri čemer ZDR-1 še določa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na zgoraj navedene omejitve.
Začasna potreba po delu in časovna omejitev
Pri sklepanju pogodbe za določen čas ne sme iti za trajno potrebo po delu, saj je sicer pogodbo o zaposlitvi treba šteti za nezakonito. Potreba po delu delavca mora biti torej le začasna, dokler traja na primer začasno povečan obseg dela, skladno z ustaljeno sodno prakso. Iz 55. člena ZDR-1 izhaja, da se pogodba o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v navedenih primerih opravi. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Prenehanje pogodbe za določen čas in odpravnina
Eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je tudi s potekom časa. Tako 79. člen ZDR-1 določa, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha tudi, če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do odpravnine, razen v določenih izjemnih primerih, kot so sporazumno prenehanje, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, ali če gre za sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu. Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve za določen čas.
Bolniška odsotnost in prenehanje pogodbe
- člen ZDR-1 določa, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Vendar pa ZDR-1 pred prenehanjem pogodbe ne varuje delavcev, ki so v bolniškem staležu in imajo sklenjeno pogodbo za določen čas. 116. člena ZDR-1 namreč odlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva le, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. ZDR-1 tako ne določa, da bi lahko pogodbo za določen čas po preteku časa podaljšali zaradi predhodne bolniške odsotnosti delavca. Če bi jo podaljšali, bi lahko trdili, da gre dejansko za pogodbo za nedoločen čas, ki pa jo je nato potrebno odpovedati skladno z zakonskimi predpostavkami in je postopek precej bolj zapleten.
Glede na pogostost teh primerov v praksi se je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali ob sporu zaradi prenehanja le-te smotrno posvetovati s strokovnjakom, ki vam bo lahko najbolj objektivno svetoval, kaj bi bilo primerno storiti.