Prebavni sistem novorojenčka je ob rojstvu še nezrel in se postopoma razvija skozi prve mesece življenja. Ta ključni proces igra osrednjo vlogo pri splošnem zdravju in dobrem počutju najmlajšega člana družine. Starši se pogosto sprašujejo, kako poteka ta razvoj, na katere znake naj bodo pozorni in kako ravnati ob morebitnih prebavnih težavah.
Prvi dnevi in tedni: Mekonij in prilagajanje
Ko se otrok rodi, je njegov prebavni sistem dokaj neučinkovit in osredotočen predvsem na prejemanje in prebavo materinega mleka ali nadomestkov mleka. Prvo odvajanje blata po rojstvu otroka je mekonij. Ta zeleno-črna, lepljiva obloga črevesja se odlušči in nabere pred rojstvom. Čeprav izgleda zelo neprivlačno, mekonij nima vonja in vsebuje plodovno vodo, telesne celice, žolč, lase in vse, kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici.
Po nekaj dneh postane blato bolj vodeno in rumenkaste barve. V prvem mesecu je lahko tudi do 10 pokakanih pleničk dnevno. Novorojenčki običajno izločajo mehko blato večkrat na dan. Pomembno je, da starši spremljajo, ali novorojenček pridobiva na teži, saj to kaže na uspešno prebavo in prehranjevanje. Zadovoljiv apetit, redno blato in mokra plenica so znaki, da prebava poteka normalno. Normalna barva in vonj blata sta prav tako pomembna pokazatelja.
Razvoj prebave skozi mesece: Od mekonija do goste hrane
Prebavila naj bi se dokončno razvila do četrtega meseca starosti. V prvih tednih življenja je frekvenca odvajanja navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo. Vendar pa lahko zaradi dobrega izkoristka hranilnih snovi v materinem mleku tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri čemer to ne pomeni zaprtja. Slednji imajo blato bolj mehko, rumenkaste barve, ki spominja na gorčico, je zrnasto in redkejše, medtem ko imajo dojenčki na mlečni formuli blato bolj trdo in temno rumene do rjave barve, s nekoliko bolj neprijetnim vonjem.
Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan.
Po prvem rojstvu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12. in 18. mesecem lahko opazite t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Pogoste prebavne težave pri dojenčkih
Kljub temu, da se prebavni sistem razvija, se nekateri dojenčki soočajo s specifičnimi prebavnimi težavami. Med najpogostejše sodijo kolike, zaprtje, driska in refluks.
Kolike
Kolike so po definiciji epizode nemira, razdražljivosti in joka, ki se pojavljajo brez jasnega razloga. Pojavljajo se pri 5-30 % dojenčkov, enako pogoste so pri dojenih in pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom. Tipični dojenčkovi krči trajajo vsaj 3 ure, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 1 teden. Nekateri dojenčki se soočajo s kolikami, kar se kaže v pretiranih vetrih, joku in nelagodju. Za lajšanje kolik lahko pomaga redno podiranje kupčkov po hranjenju, masaža trebuščka v smeri urinega kazalca ali nežno kolesarjenje z otrokovimi nogicami.
Zaprtje
Zaprtje je pogosta težava, ki se pojavi, ko otrok odvajal blato manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Pri zaprtju otrok občuti nelagodje, napenja se, boli ga trebušček, morda izloči nekaj trdih in suhih delcev blata, včasih pa mu celo uhaja malo blata, kar pušča madeže na plenički. Zaradi poškodb zadnjika lahko opazite tudi krvave madeže na blatu. V več kot 95 % je zaprtje funkcionalno - brez bolezenskega vzroka. K zaprtju so pogosteje nagnjeni nedonošenčki in dojenčki, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom.
Če ima otrok večkrat suho in trdo blato, lahko pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja.
Pri začetnih težavah lahko pomagamo z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca, pritegovanjem pokrčenih nogic proti trebuščku. Odsvetovana je manipulacija zadnjika s prsti, termometri in vatiranimi paličicami. Pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom, je treba paziti, da so le-te pravilno pripravljene (količina vode!). Navadne nadomestke lahko zamenjajo za tiste, ki so namenjene zaprtim dojenčkom.
Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin, fermentirani mlečni izdelki, kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje - predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, zelenjava - najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.
Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.
Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur.
Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Driska
Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Pogoste, vodene in zelo smrdeče plenice lahko kažejo na okužbo ali prehransko intoleranco. Vzroki za drisko so zelo različni. Lahko gre za alergije, intolerance na hrano, najpogostejše pa so črevesne okužbe, ki jih na dojenčke prenesejo sorojenci in odrasli predvsem zaradi slabe higiene rok.
Če otrok bruha zeleno vsebino ali ima drisko, ki traja več kot teden dni, ali je mlajši od 3 mesecev, je potrebno obiskati pediatra.
Kako prepoznamo okužbo dihal pri dojenčku?
Refluks (polivanje)
Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Zelo pomembno je razlikovanje polivanja od bruhanja: polivanje se zgodi brez napora, bruhanje pa je posledica draženja centra za bruhanje v podaljšani hrbtenjači. Po polivanju je dojenček zadovoljen, popolnoma neprizadetega videza, po bruhanju pa se počuti slabo, izgleda bolan, pogosto tudi joka.
Polivanje ni bolezen, temveč posledica anatomskih značilnosti dojenčkov: »slabša mišica« spodnjega dela požiralnika, manj oster kot med požiralnikom in želodcem. K lažjemu dviganju hrane pripomore tudi hranjenje dojenčkov s tekočo hrano (mleko). Poliva vsaj 50 % dojenčkov. Začne se zelo zgodaj (že prvi mesec), ne vpliva na rast in razvoj in mine brez posledic - po navadi kmalu po uvajanju goste hrane.
K zmanjšanju refluksa pripomore že nekaj preprostih ukrepov: hranjenje v mirnem okolju (zmanjšanje hlastanja zraka), redno podiranje kupčkov, pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju, zgoščen nadomestek mleka (AR - anti refluks), spanje z dvignjenim vzglavjem.
Alergije na hrano
Nekateri otroci lahko razvijejo alergije na določene sestavine v materinem mleku ali nadomestkih mleka. Izrazito težak, kisel vonj blata lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Če se blato močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano, je lahko sum na alergijo. V takih primerih se je nujno posvetovati s pediatrom.
Vloga Enterosgela pri prebavnih težavah
Za starše, ki se soočajo s prebavnimi težavami svojih novorojenčkov, je lahko Enterosgel koristen medicinski pripomoček. Sestavljen je iz samo dveh snovi: 30% prečiščene vode in 70% polimetilsiloksan polihidrata. Enterosgel se uporablja za zdravljenje akutne ali kronične driske ter drugih prebavnih težav, povezanih s sindromom razdražljivega črevesja (IBS). Enterosgel se izkaže kot učinkovit pripomoček pri reševanju prebavnih težav pri novorojenčkih, pri tem pa ostaja varen za uporabo. V primeru kakršnih koli pomislekov ali vprašanj glede uporabe Enterosgela se posvetujte s svojim pediatrom.
Kaj storiti ob poslabšanju stanja?
Če vas vseeno skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Morda bo priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje.
Potrebno je obiskati pediatra, če:
- Blato je črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja), rdeče blato (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika), belo blato (težave z žolčnikom).
- Otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine.
- V blatu je sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco).
- Blato se močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo).
- Če je blato tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno).
- Če je otrok mlajši od 3 mesecev in ima drisko ali bruha.
- Če otrok ne pridobiva na teži ali jo celo izgublja.
- Če so prisotni drugi znaki bolezni, kot so povišana telesna temperatura ali neustavljivo bruhanje.
Članek je informativne narave in ni primeren za postavljanje diagnoze ali zdravljenje težav. Materinstvo s seboj prinaša svojevrstne izzive in skrbi in ena najzahtevnejših stvari, s katero se mamice soočajo, je zdravje njihovega otroka. Dojenčki in malčki še nimajo v celoti razvitih prebavil, zaradi česar imajo pogosto težave s prebavo. Če vaš dojenček bruha, ima drisko, je zaprt ali ima druge podobne težave, obstaja velika verjetnost, da ima težave s prebavo. Večina prebavnih težav pri dojenčkih izzveni sama od sebe, ko prebavni sistem dozori - običajno do šestega meseca ali prvega leta starosti. Vsak dojenček je drugačen, zato je pomembno, da se ne primerjate z drugimi, temveč poslušate svojega otroka.
tags: #prepogosto #kakanje #dojencek