Prebavne težave pri dojenčkih so pogosta skrb staršev, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost družinskega življenja. Med najpogostejše sodijo driska, zaprtje, bolečine v trebuhu (kolike) in polivanje (refluks). Razumevanje teh stanj, njihovih vzrokov in ustreznih pristopov je ključno za zagotavljanje udobja in zdravja najmlajših.
Kolike: Neznani povzročitelj nemira
Kolike pri dojenčkih so po definiciji epizode nemira, razdražljivosti in joka, ki se pojavljajo brez jasnega razloga. Pojavljajo se pri 5-30 % dojenčkov in so enako pogoste pri dojenih in pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom. Ker pravega vzroka zanje ne poznamo, tudi nimamo enotnih kriterijev za pristop k dojenčku s kolikami. Tipični dojenčkovi krči trajajo vsaj 3 ure, vsaj 3 dni v tednu, vsaj 1 teden.
Pri pojavu krčev morajo biti starši pozorni na t. i. opozorilne znake, kot so:
- neustavljivo bruhanje,
- prisotnost krvi v izbruhanini/blatu,
- slabše pridobivanje telesne teže.
Če so opozorilni znaki odsotni, je treba pristopati individualno. Pomembno je zavedanje, da so težave prehodne, nenevarne in bodo sčasoma minile same po sebi. Začeti moramo že pri hranjenju; dojenčka je treba dojiti/hraniti v mirnem okolju, brez nepotrebnih motenj. Poje naj čim manj zraka. Redno naj »podira kupček«, po potrebi že med obrokom. Tako lahko preprečimo »ujetje« zraka v prebavilih, ki je eden od možnih vzrokov za krče. Pri pojavu joka je treba dojenčka namestiti v položaj, ki mu najbolj ustreza. Pri nošenju dojenčka naj se družinski člani izmenjujejo. Po raziskavah nekatere probiotične ali vetrovne kapljice nekoliko zmanjšajo težave. Pomembno je poudariti, da kapljice vitamina D ne povzročajo ali poslabšajo krčev.
Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več: npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, premajhna ali prevelika luknjica na dudi in zato prekomerno ali premalo hranjenja pri dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v poznem popoldanskem času ali zgodnjem večernem času, minejo pa same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti. Pri dojenčku zdravljenje z zdravili zaradi kolik ni potrebno. Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro napreduje pri telesni teži in primerno raste, staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, je treba bolezen zdraviti.
Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri materi ni potrebna. To so tudi navodila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku alergija na hrano dokazana. Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo izbiro take mlečne formule, ki mu bo pomagala. To so običajno »AC« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri nas obstaja velika ponudba mlečnih formul proti kolikam. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike, to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane »betapol«, ki delujejo proti kolikam, obenem pa še mehčajo blato.
Polivanje in refluks pri dojenčkih
Zaprtje: Ko odvajanje postane težava
V več kot 95 % je zaprtje funkcionalno - brez bolezenskega vzroka. Po definiciji gre za zaprtje pri dojenčkih, če je odvajanje boleče in dolgotrajno, blato, ki ga izločijo pa trdo ali zelo gosto konzistentno. Glasno napenjanje pred odvajanjem mehkega blata ne pomeni zaprtja. To je precej pogosto stanje dojenčkov, ki se imenuje dishezija - težave minejo same od sebe, brez dodatnih ukrepov. K zaprtju so pogosteje nagnjeni nedonošenčki in dojenčki, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom. Dojeni otroci lahko odvajajo večkrat dnevno, lahko pa so tudi obdobja, ko več dni ne kakajo. Če pri tem nimajo težav, gre za popolnoma normalno stanje.
Pri začetnih težavah lahko pomagamo z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca, pritegovanjem pokrčenih nogic proti trebuščku … Odsvetovana je manipulacija zadnjika s prsti, termometri in vatiranimi paličicami. Pri tistih, ki so hranjeni z mlečnim nadomestkom, je treba paziti, da so le-te pravilno pripravljene (količina vode!). Navadne nadomestke lahko zamenjajo za tiste, ki so namenjene zaprtim dojenčkom.
Pri prehodu na gosto hrano (hrana po žlički) je treba paziti na primerno količino tekočin. Hrana naj vsebuje čim več balastov (sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki …). Odsvetujejo se pretežno mlečne kašice, še posebej čokoladni žitni kosmiči. Večji dojenčki bodo lažje odvajali v sedečem položaju - poskus uvajanja kahlice.
V primeru, da vsi našteti ukrepi ne pomagajo, ali se zaprtju dodatno pridružijo še:
- napihnjenost trebuščka,
- krvavo blato,
- slabše pridobivanje telesne teže,
- bruhanje žolčne (zelene) vsebine ali
- izvihanje črevesja
je potreben predčasen pregled pri pediatru, ki bo po potrebi svetoval uvedbo mehčalcev blata (sirupi, praški, svečke) ali pa otroka poslal na dodatne preiskave k otroškemu gastroenterologu.
Kaj lahko storite, da olajšate zaprtje pri dojenčku? Če je otrok hranjen z mlečno formulo, potem najprej v stekleničko odmerite vodo in šele nato mleko v prahu. Dojenčka položite na hrbet in vozite kolo z njegovimi nogicami. Če se vam zdi, da ves čas samo razmišljate in govorite o kakanju vašega dojenčka, potem bo najbrž držalo. Naj vas to ne skrbi, verjetno ne obstaja starš, ki še ni bil v podobni situaciji.
Driska: Spremljevalka okužb in intoleranc
Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Dojenčki, predvsem dojeni, zelo pogosto odvajajo večkrat dnevno. Blato je večinoma neformirano, rumeno (»senfasto«). Najbolj zaskrbljeni so starši, ki prvič vidijo odvajanje med previjanjem - blato lahko »teče« iz ritke. To je popolnoma normalno. Zaskrbljujoče je, če se poveča število dnevnih odvajanj ali močno zmanjša konzistenca blata.
Vzroki za drisko so zelo različni. Lahko gre za alergije, intolerance na hrano, najpogostejše pa so črevesne okužbe, ki jih na dojenčke prenesejo sorojenci in odrasli predvsem zaradi slabe higiene rok. V našem okolju kot vzrok infekcijskih drisk prevladujejo virusi. Zanje nimamo zdravil. Okužbe večinoma potekajo v blagi obliki in minejo same od sebe. Zdravljenje je simptomatsko: skrbimo, da otrok ne dehidrira. Povečati moramo dnevni vnos tekočin, vsaj del teh mora biti rehidracijska raztopina. Pozorni moramo biti na izločen urin (vsaj 4-5 mokrih pleničk v dnevu), otrokovo razpoloženje (živahen, umirjen, ves dan spi …) in spremljajoče težave (bruhanje, povišana temperatura …). Številne raziskave so pokazale, da lahko nekateri probiotiki pomembno skrajšajo trajanje driske.
Otroka je treba odpeljati k zdravniku, če:
- je mlajši od 3 mesecev,
- neustavljivo bruha,
- so pleničke manj vlažne/suhe,
- noče piti,
- bruha zeleno vsebino,
- je zelo utrujen, pretežno spi,
- težave trajajo več kot 1 teden,
- starše močno skrbi.
Barva blata je odvisna od tega, kaj pojemo. Barva blata dojenega otroka je odvisna od tega, kaj poje mati. Po špinači bo imela zeleno blato mati, pa tudi dojen otrok. Blato dojenega otroka je lahko trdo, odvaja 1x tedensko, lahko pa je pa mehko do tekoče in odvaja 1-2x dnevno. Pomembno je, da otrok dobro sesa, lula, je razpoložen in ne nemiren, jokav, zavrača hranjenje.
Polivanje: Pogosta, a večinoma nenevarna težava
Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Zelo pomembno je razlikovanje polivanja od bruhanja: polivanje se zgodi brez napora, bruhanje pa je posledica draženja centra za bruhanje v podaljšani hrbtenjači (usklajeno delovanje mišic prebavil, grla in ust). Po polivanju je dojenček zadovoljen, popolnoma neprizadetega videza, po bruhanju pa se počuti slabo, izgleda bolan, pogosto tudi joka.
Polivanje ni bolezen, temveč posledica anatomskih značilnosti dojenčkov: »slabša mišica« spodnjega dela požiralnika, manj oster kot med požiralnikom in želodcem. K lažjemu dviganju hrane pripomore tudi hranjenje dojenčkov s tekočo hrano (mleko). Poliva vsaj 50 % dojenčkov. Začne se zelo zgodaj (že prvi mesec), ne vpliva na rast in razvoj in mine brez posledic - po navadi kmalu po uvajanju goste hrane.
K zmanjšanju refluksa pripomore že nekaj preprostih ukrepov:
- hranjenje v mirnem okolju (zmanjšanje hlastanja zraka),
- redno podiranje kupčkov,
- pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju,
- zgoščen nadomestek mleka (AR - anti refluks),
- spanje z dvignjenim vzglavjem.
Če se refluksu pridružijo t. i. alarmni simptomi (bruhanje krvave vsebine, hud jok ob poskusu hranjenja, slabše pridobivanje telesne teže), je treba poiskati pomoč pri pediatru, saj se lahko razvije refluksna bolezen.
Napenjanje: Širši spekter vzrokov
Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju otroka, od novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica.
Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti. Dojenček ima nenadne napade krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Dojenčkove kolike starše zelo prestrašijo.
Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, lahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu odleže po odvajanju blata ali zraka.
Najpogostejši simptomi pri otrocih so trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. Manjši otroci bolečino izražajo z nemirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje in napetost v trebuhu, kar je lahko zelo moteče.
Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri otrocih so lahko organski, torej pogojeni z določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok je alergija na kravje mleko ali katerokoli drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo, ribe, vsi oreščki, pšenična moka. V zahodnem razvitem svetu so alergije v izrazitem porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene alergene. Napenjanje je lahko tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni sladkor), celiakije (neprenašanja močnate hrane - glutena), kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in drugih bolezni.
Napenjanje je lahko tudi posledica zaprtosti ali motenj gibanja črevesja. Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, so tisti otroci, ki imajo slabšo prebavo in so dostikrat zaprti, torej težko odvajajo trše blato. Takrat je debelo črevo razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. Lahko se pojavijo tudi manjše količine sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga dodobra prestraši.
Pri otrocih in odraslih je zaprtje pogost pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo hude težave.
Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavita pri različnih obolenjih, na primer pri celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi takrat, ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Do pojava celiakije lahko pride kadarkoli v življenju, s tem pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabše napredovanje telesne teže in višine, pa tudi različne druge težave.
Kot je bilo že omenjeno, je pogost vzrok napenjanja tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri majhnih otrocih pa je običajno posledica prebolele driske zaradi okužbe (npr. po preboleli okužbi z rota virusom).
Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje ozdravimo s samozdravljenjem. Priporočamo hrano z veliko vlakninami, uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. S takim samozdravljenjem, ko v resnici zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost. Celiakija se po pravilih zdravi s posebno dietno prehrano brez glutena in tudi takrat napihnjenost mine. Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. Svetujemo pogovor pri zdravniku, ki se glede na težave in stanje pri bolniku odloči za ustrezno zdravljenje.
Poškodovana mikroflora, ki je za normalno delovanje črevesja zelo pomembna, je tudi lahko vzrok napenjanja. Odgovor je zdrava prehrana, ki je v določenem obdobju otroka ustrezna. Vsi pediatri vsekakor podpirajo in svetujejo dojenje, materino mleko pa je najboljši dejavnik za zdravo črevesno floro pri dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali če ima mati premalo mleka, svetujemo ustrezne mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne formule lahko dodane pre- ali probiotike za uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih. Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, pa svetujemo zdravljenje s probiotiki, to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Enako je pri zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s probiotiki. Pa tudi po antibiotičnem zdravljenju zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride do porušenja črevesne flore. Posebni prilagojeni probiotični sevi obstajajo za zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem zdravljenju.
Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša oblika zaprtja. Svetujemo hrano z obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenjava, predvsem kivi, pomaranče, mandarine, hruške, slive, fige, pa polnozrnati kruh in testenine, odsvetujemo pa banane, riž, korenje in čokolado. Seveda pa svetujemo tudi pitje Donata na tešče in posebne mehčalce blata v obliki sirupa.
Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega kot le materino mleko) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še vodo ali tekočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano začnemo uvajati ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Priporočamo najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato krompirja in postopno mesa, v obliki kašic, temu sledijo še mlečno- žitne in sadno-žitne kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujemo vegetarijansko prehrano, saj že majhne nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin, s posledično škodo na zdravju otroka.
Za starše, ki se soočajo s prebavnimi težavami svojih novorojenčkov, je lahko Enterosgel koristen medicinski pripomoček. Sestavljen je iz samo dveh snovi: 30% prečiščene vode in 70% polimetilsiloksan polihidrata. Enterosgel se uporablja za zdravljenje akutne ali kronične driske ter drugih prebavnih težav, povezanih s sindromom razdražljivega črevesja (IBS). Skrb za prebavo novorojenčkov zahteva pozornost na znake normalnega razvoja, hkrati pa je pomembno prepoznati morebitne težave. Enterosgel se izkaže kot učinkovit pripomoček pri reševanju prebavnih težav pri novorojenčkih, pri tem pa ostaja varen za uporabo. V primeru kakršnih koli pomislekov ali vprašanj glede uporabe Enterosgela se posvetujte s svojim pediatrom.
tags: #pretakanje #po #crevesju #dojencka