Prihod novega življenja na svet je izjemno pomemben dogodek, ki ga spremlja vrsta postopkov v porodni sobi. Osredotočenost na dobro počutje matere in otroka v teh prvih urah po porodu je ključnega pomena za vzpostavitev trdne družinske vezi in uspešno nadaljevanje materinstva. Zavedanje o poteku teh postopkov in pravicah staršev omogoča bolj informirano in pozitivno izkušnjo.
Komunikacija in zaupanje v porodni sobi
Uspešen proces poroda v porodnišnici se začne z vzpostavitvijo zaupanja med porodnico in babico. V Sloveniji je zaradi organizacije dela pogosto, da ženska z babico nima stika pred porodom, kar lahko negativno vpliva na proces zaupanja. Ob sprejemu v porodno sobo je ključnega pomena, da babica pristopi profesionalno, čuteče in ji vliva upanje. Prvi vtis je najpomembnejši pri vzpostavitvi zaupanja. Poleg verbalne komunikacije je pomembna tudi neverbalna, saj so vedno prisotni tudi partner oziroma spremljevalec, ki budno spremlja dogajanje.
Politike porodnišnic bi morale biti naravnane k približevanju željam žensk. Znanje in izkušnje babicam pomagajo pri tem. Ženske že v nosečnosti potrebujejo ustrezne informacije o porodu, da lahko na podlagi teh informacij izberejo porodnišnico, ki se njihovim željam najbolj približa. Ta osvobojena izbira omogoča, da svoje želje in razmišljanja posredujejo zdravstvenemu osebju ustno ali s porodnim načrtom, o čemer se pogovorijo že ob sprejemu v porodno sobo. Tako zdravstveni delavci dobijo predstavo o željah ženske in jo pri tem spodbujajo. Kljub temu babica na podlagi znanja in izkušenj ter vedenja ženske vidi, kaj bi lahko spremenili za njeno udobje. V proces rojevanja je smiselno vključiti tudi partnerja ali porodno spremljevalko. Žensko vodijo skozi porod s kratkimi in jasnimi navodili. Če je bil prvi vtis dober, so s tem naredili največ, saj so pridobili njeno zaupanje. To prepreči pretirano izločanje adrenalina, ki bi lahko oviral napredovanje poroda, in omogoči, da ženska zaupa, kaj ji odgovarja in kaj ne, s čimer se lažje približajo njenim željam. Komunikacija med babico in žensko/parom je v procesu rojevanja izredno pomembna.
Ključni dejavniki za vzpostavitev zaupanja med babico in porodnico vključujejo topel pozdrav, nasmeh, predstavitev in topel stisk roke. Prvi stik je najpomembnejši. Pomembno je, da babice znajo prisluhniti in opazovati, se prilagoditi ženski in ji pomagati skozi proces rojevanja.
Koga izbrati: ginekolog proti babici | Kaj je babica? Kaj je ginekolog?
Upoštevanje želja porodnice in porodnih položajev
Da bi upoštevali želje porodnice, ne da bi pri tem motili proces rojevanja, je najprej pomembno, da so politike porodnišnic oblikovane v skladu z dobrimi praksami, ki omogočajo uporabo razpoložljivih pripomočkov za udobje ženske med porodom. Pomembne so prenatalne priprave ženske na porod in dostop do relevantnih informacij. Idealno bi bilo, če bi babica žensko poznala že od prej. Ker zdravstveni sistem tega ne omogoča vedno, je ključno, da se babica z žensko pred vstopom v porodno sobo ali v aktivno fazo poroda pogovori o njenih željah, pričakovanjih in strahovih. Na podlagi izkušenj in opazovanja nato prilagodi atmosfero ženski in jo pravilno usmerja, ko skrene iz ustaljenih tirov. Ob vstopu v porodno sobo si je treba pridobiti zaupanje ženske, ki je osnova za dobro nadaljnje sodelovanje z njo in partnerjem/porodno spremljevalko. Ponuditi ji je treba možnosti in izbiro.
Prenatalna priprava na porod ima pomemben vpliv na porodno izkušnjo. K pripravi sodi tudi seznanitev s porodnimi položaji. Ženska sicer vnaprej ne more vedeti, kakšen položaj ji bo odgovarjal, vendar je pomembno, da je seznanjena s pomenom gibanja med porodom. Pri menjavi položajev je treba gledati tudi na to, da se otroku godi dobro. Nadzor ploda naj bo takšen, da ženski omogoči svobodno gibanje in realno oceno stanja ploda. Če ženski dovolimo, da izbere porodni položaj, v katerem ji je najprijetnejše, bomo dosegli napredovanje poroda in večje zadovoljstvo ženske. Porodnica bo imela občutek nadzora, kar je pogosto pomemben dejavnik za pozitivno ali negativno oceno porodne izkušnje. Tudi za ženske, ki imajo zaradi svojega ali otrokovega zdravstvenega stanja omejeno gibanje ali kontinuirano snemanje kardiotokografa, je pomembno, da jim omogočimo čim večje udobje s pomočjo masaže, podpiranja z blazinami in dodatno spodbudo. Za prakso slovenskega babištva bomo naredili veliko, če bomo odpravili rutinsko rojevanje v polsedečem položaju in spodbujali rojevanje na boku ali v položaju, ki jim ustreza.
Prehranjevanje, pitje in prva ura po porodu
Prehranjevanje in pitje med porodom veljata za pomembna dejavnika, ki vplivata na udobje. Pregled študij navaja, da bi ženske z nizkim tveganjem morale imeti prosto izbiro glede uživanja hrane in pijače med porodom. Slaba prehranska bilanca je namreč lahko povezana z dolgotrajnejšim in bolj bolečim porodom. Omejevanje hrane in pijače ne zagotavlja praznega želodca ali manjše kislosti želodčne vsebine. Pri pregledu študij ni bilo dokazanih slabosti ali prednosti omejevanja hrane in pijače med porodom pri ženskah z nizkim tveganjem.
Prva/posvečena ura po porodu pomeni neprekinjen stik med materjo in otrokom vsaj eno uro po porodu. To je čas, ko se odložijo vse nepotrebne rutinske posege in postopke za vsaj eno uro, kot so tehtanje, merjenje, aplikacija kapljic v oči ter aplikacija K-vitamina in drugo. Kljub temu lahko zdravstveni delavci v tem času nemoteno namestijo identifikacijske zapestnice, porodijo posteljico, popkovnico prekinejo na maminem trebuhu, oskrbijo morebitne poškodbe porodne poti in kontrolirajo poporodno krvavitev. Starše je treba poučiti o pomembnosti prve/posvečene ure po porodu, a hkrati upoštevati, če je ne želijo. Prvo/posvečeno uro po porodu ali stik koža na kožo (kenguru metoda) je treba omogočiti tudi mamam in novorojenčkom po carskem rezu.
Z nemoteno prvo uro po porodu omogočimo novorojencu, da gre skozi 9 instinktivnih faz, na katere vpliva tudi potek poroda. Tudi porodnišnice, ki nimajo naziva "Novorojencu prijazna porodnišnica", morajo stremeti k temu, da novorojenčka takoj po porodu položijo materi na prsi za stik koža na kožo za najmanj eno uro in spodbujajo matere k opazovanju novorojenca. Kadar stanje mame onemogoča stik koža na kožo takoj po porodu, otroka položimo na prsi očeta. Otroka na mami ali očetu pokrijemo, tako da mu glavica gleda ven. Otrok je gol. Pustimo ga počivati na maminih prsih vsaj eno uro. Če stik zaradi medicinskih razlogov pri otroku ni možen takoj po porodu, ga omogočimo takoj, ko je možno. Po tem, ko smo omogočili novonastali družini nemoteno prvo uro po porodu, lahko nadaljujemo z nenujnimi intervencijami, torej s prvo oskrbo novorojenčka.
Prednosti nemotene/posvečene prve ure po porodu oz. stika koža na kožo so številne. Če se med porodom osredotočamo na želje in ugodje mame, moramo po porodu poskrbeti tudi za novorojenca. Intervencije, ki jih je treba izvesti, umestimo tako, da čim manj motimo proces navezovanja. Prva/posvečena ura po porodu je za prilagoditev novorojenčka na izvenmaternično življenje izredno pomembna. Otrok mora zadihati, srce mu mora načrpati dovolj krvi za pljučni obtok. Pri mami in otroku se sproščajo pomembni hormoni, ki so lahko z našimi intervencijami moteni. V tem kratkem času se odvijajo tako pomembni procesi, da pri fiziološkem porodu ne smemo dopustiti, da bi jih motili z intervencijami, posegi in postopki, ki lahko počakajo. Otrok je ob stiku koža na kožo toplejši, sliši lahko mamin utrip, s tem se normalizirata tudi njegov utrip in dihanje. Tisti, ki so tudi kasneje po porodu v kožnem stiku z mamo, hitreje pridobivajo na teži, raven krvnega sladkorja v krvi in krvni pritisk se stabilizirata, hitrejši je razvoj možganov, otrok manj joka in doživlja manj stresnih dražljajev, dojenje je uspešnejše, hitrejši je odpust iz porodnišnice. Z omogočanjem kenguru metode že v porodni sobi poskrbimo za zgodnje navezovanje, starši s tem pridobivajo zaupanje, da znajo poskrbeti za svojega otroka in da je zanj dobro poskrbljeno.
Osnovni postopki z novorojenčkom v porodni sobi
Odstranjevanje verniksa v porodni sobi ni v skladu z dobro porodno prakso. Novorojenčka v porodni sobi ne umivamo in mu ne odstranjujemo verniksa, saj mu ta služi kot imunološka zaščita, pomaga mu pri preprečevanju izgube vode in pri termoregulaciji. Priporočilo je, da se otroka vsaj 24 ur po porodu ne bi umivalo ali kopalo. Če je zaradi kulturnih razlogov to nemogoče, prvo umivanje preložimo vsaj za 6 ur po porodu.
Za novorojenčka, ki ne potrebuje takojšnje oskrbe s strani pediatra, je izredno pomembno, da počakamo vsaj 90 sekund, preden prekinemo popkovnico. S tem se iz posteljice načrpa kri, ki mu daje dobro popotnico za boljšo krvno sliko za nadaljnje življenje.
Partner, ki je oseba, ki ji porodnica najbolj zaupa, ima pomembno vlogo. Večinoma so to partnerji ali očetje novorojenčka. Njegova podpora med porodom je idealno spremljevalstvo, ker porodnico najbolje pozna in ve, kako se odzvati na njene fizične in še pomembneje čustvene spremembe in potrebe.
Zaželeno je, da se bodoči očka pripravi in se seznani s potekom poroda v šoli za starše. V času nosečnosti naj bi se veliko pogovarjal s partnerko glede načrta poroda in poznal njene želje. Partner ima vlogo povezovalca med babico in porodnico. Ne glede na priprave se med porodom izkaže, da so določene potrebe nosečnice drugačne, zato se mora prilagajati. Partnerki bo pomagalo, da jo spodbuja k sprostitvi, bolj umirjenem dihanju, da ji pokaže, da je tam in da ji zaupa; tudi pohvala dobro dene.
Naloga spremljevalca je, da skupaj s partnerko spremlja dolžino in pogostost popadkov, poskrbi, da ima udoben položaj, jo spodbuja k različnim položajem (iz načrta, o katerem sta se pogovarjala med nosečnostjo), masira jo najpogosteje po hrbtu ali križu, lahko jo tudi boža po celem telesu (dobro jo je vprašati po njenih željah), spodbuja jo k dihanju med popadkom in sproščanju med popadkoma. Spodbuja jo k pitju po požirkih in spiranju ustne sluznice, da bo lažje dihala. Nekaterim porodnicam dobro dene mrzel obkladek. Bodite nežni, božajte jo, šepetajte ji pozitivne besede. Tudi če ima zaprte oči, vas sliši. Dotik med partnerjema sprošča endorfine in zmanjšuje porodno bolečino, zato je pomembno, da gre partner k porodu na obojestransko željo. Sproščen spremljevalec (z manjšo dozo adrenalina) boljše vpliva na porodnico in napredovanje poroda. Očetova prisotnost je pomembna tudi za otroka oziroma začetek skupnega življenja novonastale družine.
Očetje si lahko pripravijo osvežilno (brezalkoholno) pijačo, mogoče vzamejo tudi sadje ali čokolado za energijo. V večini porodnišnic so nameščeni avtomati s pijačo in manjšimi obroki, tako da ni bojazni, da bi bili lačni. V nekaterih porodnišnicah vam celo ponudijo obrok (ponekod proti plačilu). Le v redkih primerih so očetje dlje časa ob porodu. Tudi če je porodnica sprejeta v triažni ambulanti, so lahko prisotni očetje, glede na status porodnice in obdobje dneva, osebje pa jih po potrebi napoti na obrok.
Prisotnost očeta pri porodu je pozitivna izkušnja. V največjem odstotku se očetje odzivajo pozitivno s podporo med popadki in rojevanjem porodnice. Navkljub vsem pripravam očetje večinoma pričakujejo bolj naporno fizično, predvsem pa psihično sodelovanje. V porodni sobi ugotovijo, da se porod odvija in stopnjuje, tako da se tudi sami prilagajajo dogodkom. Zadnja faza poroda, predvsem druga porodna doba, je za oba najnapornejša. Porodnica čuti spontano pritiskanje in s tem intenzivnejše dogajanje, kar očete čustveno "prizadene" in dobivajo občutek nemoči. V tem obdobju babica, kot povezovalka poroda, obema stoji ob strani in spodbuja sodelovanje pri zadnjih dogodkih.
Po rojstvu novorojenčka ga najprej pregledajo v porodni sobi. Novorojenček, ki je še nekaj trenutkov nazaj bil v materinem telesu, je po porodu z njo sprva še povezan s popkovnico. Slednjo na dveh koncih stisnejo in vmes prerežejo s sterilnimi škarjami. To zelo rad stori marsikateri oče, ki je prisoten pri porodu in tako tudi na simboličen način prekine vez med materjo in otrokom. Popkovnico oskrbijo s sponko in premažejo z antiseptično raztopino.
Po rojstvu novorojenčka obrišejo in neagresivno očistijo dihalne poti, kar je hkrati tudi stimulacija k dihanju. Praviloma se otroček ob brisanju razburi in zajoka. Če otroček na to brisanje nekoliko slabše reagira, ga podrgnejo tudi po podplatih ali pa malo bolj temeljito po hrbtu. Če novorojenček ne zadiha, kot pričakujemo, mu pomagajo s predihavanjem na masko z balonom. Ob prvih vdihih, ki so potrebni za začetno razpetje pljuč, se mora ustvariti kar velik pritisk in zanj je potrebno precej mišične moči. Večina novorojenčkov se na nekaj začetnih dolgih vpihov ali morda par minut trajajoče predihavanje na masko lepo odzove, začne brcati, jokati in redno dihati. Zelo redko, in sicer v enem na tisoč primerov, je poleg predihavanja potrebna tudi srčna masaža, včasih je treba vstaviti tudi cevko za dihanje in popkovni kateter, če moramo otročku dodajati zdravila. Vsi ti bolj agresivni ukrepi so pogostejši pri nedonošenčkih.
Novorojenčka v porodni sobi še stehtajo ter izmerijo njegovo dolžino in obseg glavice. Vsi novorojenčki dobijo v oči kapljice, ki preprečujejo nastanek obporodnih okužb oči. V primarno oskrbo sodi tudi injekcija vitamina K. Ta medicinska preventiva je v Sloveniji že vrsto let uzakonjena z namenom, da se preprečijo hude krvavitve, do katerih lahko pride zaradi pomanjkanja vitamina K.
V nekaterih porodnišnicah se za vse preiskave, ki jih je treba opraviti takoj po rojstvu, jemlje popkovnično kri. To je še posebej praktično pri nedonošenčkih. Popkovnično kri vzamejo, ko je to potrebno, na primer za določitev krvne skupine, kadar je materina kri RhD negativna, nekaterim novorojenčkom pa je vendarle treba odvzeti vzorček krvi.
Če ni večjih zapletov, ostajata mati in otrok v porodni sobi tri ure. V tem času se zgodi še ločitev posteljice in skrben pregled le-te. Preverijo, ali se je porodila cela ali če je ostal kakšen del še v maternici. Zaostali manjši delci se lahko izločijo kasneje s čiščo. Če manjka večji del posteljice, materi v splošni anesteziji pregledajo maternično votlino, da preprečijo hujše krvavitve ali vnetja. Kadar je potrebno, zašijejo še rez presredka ali morebitne raztrganine porodne poti. Takoj po porodu posteljice mama običajno podoji otroka, kajti zelo pomembno je, da se ta stik vzpostavi čim prej. Novorojenček se ponavadi na maminih prsih pomiri.
Pediater pregleda novorojenčka v porodnišnici 12-18 ur po porodu oziroma ko je otroček star manj kot en dan. Pri porodu ali takoj po porodu je pediater prisoten le izjemoma, in sicer pri porodu z vakuumom, pri nujnem carskem rezu, porodu v medenični vstavi, porodu dvojčkov, prezgodnjem porodu, ob pričakovanem bolezenskem stanju otroka ali bolni materi in kadar babica oceni, da se novorojenček slabše prilagaja ali da ima prirojeno anomalijo. Pri porodu zdrave matere in otroka pediater ni prisoten, razen če se glede na stanje otroka izkaže, da potrebuje pomoč. Če otroček že v porodni sobi potrebuje agresivnejše ukrepe reanimacije, ga pediater večkrat pregleda, sicer pa šele 12-18 ur po rojstvu.
Gre za rutinski pregled, pri katerem pregledajo kožo, glavo, mečavo, oči, ušesa, usta, ključnico, prsni koš, potipajo vrat, poslušajo dihanje in bitje srca, pretipljejo trebušček, pregledajo popkovino, spolovilo, rokice, nogice itd.
Novorojenčkov v porodnišnici ne cepijo več rutinsko. Možno je cepljenje proti hepatitisu B, kadar je znano, da je mati hepatitis B antigen pozitivna. V tem primeru poleg prve doze cepiva otročku dajo še pasivno zaščito v obliki protiteles. Pred nekaj leti je bilo ukinjeno tudi splošno cepljenje proti tuberkulozi.
V porodnišnici opravijo še ultrazvok kolkov pri novorojenčku. Pomembno je tudi testiranje sluha novorojenčkom v vseh slovenskih porodnišnicah. Pri testu, imenovanem TEOAE, s posebnim aparatom izmerijo odziv na zvočne dražljaje. Pred odhodom domov novorojenčkom vzamejo še kri iz pete za odkrivanje fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze. Velika prednost zgodnjega ugotavljanja teh dveh bolezni je v možnosti zgodnjega zdravljenja, s čimer bistveno spremenimo potek življenja otroka.
Odločitev za zgodnji odhod iz porodnišnice
Nekatere ženske se odločajo za tako imenovan ambulantni porod, kar pomeni, da otročička rodite v porodnišnici, po najmanj treh urah pa se odpravite domov. Razlogi za tako odločitev so različni, in samo vi ste lahko tisti, ki se o tem na koncu tudi zares odločite. Seveda je smiselno, da svojo željo takrat tudi realno ocenite: kako se počutite vi, kako je z otročičkom in če so doma vsi potrebni pogoji, da boste lahko sproščeno zajadrali v materinstvo.
Za nekatere ženske je institucionalno okolje zelo stresno in jim predstavlja oviro pri realiziranju takšnega materinstva, kot si ga želijo; rečejo, na primer: "Ko sva prišla z dojenčkom domov, smo se sprostili, dojenje je steklo in takrat sem res začutila tisto povezanost z njim…" Za druge pa je bolnišnica prostor, kjer se počutijo varne in podprte pri pridobivanju prvih izkušenj z otrokom, ali kraj, kjer jim ni treba na primer skrbeti za gospodinjstvo in starejše otroke, pač pa se lahko posvetijo sebi in novorojenčku. Odločitve, ki so za nekatere dobre, za druge niso dobrodošle.
Če odidete iz porodnišnice kmalu po rojstvu otroka, je dobro, da je nedvomno jasno, kam in h komu po informacije in pomoč v primeru vaših ali otrokovih zdravstvenih težav. Zelo smiselno je tudi, da ste povezani z drugimi izkušenimi ženskami, ki vam bodo v praktično in informacijsko podporo in pomoč.
Skratka, prepričana sem, da bi morale imeti ženske na voljo bolj fleksibilen sistem, ki bi omogočal: pri bolnišničnem porodu nekajurno do nekajdnevno bivanje v bolnišnici, z ustrezno skrbjo za žensko in otročička, ko se vrneta iz bolnišnice, in z ustrezno skrbjo v nosečnosti; zunajbolnišnični porod z ustrezno skrbjo zdravstvenih strokovnjakov v nosečnosti in po porodu.
Če vas zanima, kako zdravstveni strokovnjaki gledajo na zgodnji odhod iz porodnišnice, je najbolje, da že v nosečnosti povprašate v izbrani porodnišnici.
tags: #prevzem #novorojencka #v #porodni #sobi