Dobrodošli v čudovitem svetu razvoja dojenčka, kjer vsak teden in vsak mesec prinaša nove mejnike in presenečenja. Ta članek se osredotoča na razvoj dojenčka v 22. tednu nosečnosti, nato pa poglobljeno raziskuje ključne faze gibalnega razvoja v prvem letu življenja. Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Zato je opis razvoja le okviren, ne pa točno določen in za vse enak.
Razvoj v 22. tednu nosečnosti: Ustvarjanje temeljev za življenje
V 22. tednu nosečnosti je otrok že skoraj tako velik in oblikovan, kot bo ob rojstvu, čeprav je še bistveno manjši in bolj suh. Njegove kožne plasti so skoraj v celoti razvite. Kljub pomanjkanju podkožne maščobe, ki povzroča nagubano kožo, se bo to v prihodnjih tednih bistveno spremenilo. Pod dlesnimi, v zobnih nastavkih, se že aktivno razvijajo prvi mlečni zobje. Okončine otroka so v pravilnih proporcih glede na preostalo telo.
Količina maščobnega tkiva v otrokovem telesu se v tem obdobju hitro povečuje, kar bo ključno za uravnavanje telesne temperature po rojstvu. Poleg tega otrok iz vašega krvnega obtoka absorbira pomembna protitelesa, ki krepijo njegov imunski sistem in mu pomagajo pri boju proti okužbam, ohranjanju zdravja in uspešnem razvoju po prihodu na svet.
V tem obdobju že skoraj zagotovo lahko čutite otrokove premike. Kolcanje se na primer zazna kot ritmično trzanje. Če bodoči očka ali druga oseba položita roko na vaš trebuh, lahko tudi drugi čutijo otrokovo premikanje, kar je izjemno vznemirljivo. Včasih boste otroka čutili le redko ali pa sploh ne, vendar ni razloga za skrb.
Vaše telo se v 22. tednu nosečnosti intenzivno pripravlja na čas po porodu, ko boste hranili otroka. To je najbolj vidno na dojkah, ki so večje in drugačne na otip. Dojke so pogosto boleče, koža se razteza. Na bradavičnih kolobarjih (areolah) se pojavijo majhne izbokline, imenovane Montgomeryjeve žleze, ki v obdobju dojenja skrbijo za čiščenje in vlaženje bradavic. Te žleze tvorijo tekočo maščobno snov s pomirjujočim učinkom, ki naredi tkivo okoli bradavice voljno in preprečuje ranice. Povečan pretok krvi lahko povzroči, da modre žile pod kožo postanejo vidne ali celo izstopajoče, kar je povsem normalno. Za lajšanje bolečin v dojkah lahko pomaga nežno masiranje, še posebej z oljem sivke. Pomembno je, da vam nedrčki nudijo dobro oporo.
Vaš glas je najjasnejši zvok, ki ga otrok sliši med nosečnostjo. Kmalu se bo otrok začel odzivati s prefinjenimi usmerjenimi gibi. Začenja razločevati tudi druge zvoke, ritem in melodijo, zato je to dober čas, da se z otrokom začnete pogovarjati in mu peti. Drugi čut, ki se razvija, je okus; vaša prehrana lahko vpliva na to, kaj bo otrok jedel po rojstvu.
V 22. tednu nosečnosti se lahko pojavijo tudi strije, ki po porodu sicer zbledijo, vendar nikoli povsem ne izginejo. Hormon progesteron lahko povzroči pritisk na telo, kar je pogost vzrok za hemoroide. Za lajšanje teh težav je priporočljiv vnos hrane z visoko vsebnostjo vlaknin in pitje zadostne količine tekočine. Vitamin C krepi imunski sistem tako vas kot otroka, podpira razvoj vezivnega tkiva in organov ter pomaga pri absorpciji železa iz rastlin, kar zmanjšuje tveganje za anemijo.
Gibalni razvoj dojenčka: Od prvih refleksnih gibov do samostojnih korakov
Gibalni razvoj je eden najbolj opaznih vidikov razvoja dojenčka in pogosto povzroča zaskrbljenost staršev. Pomembno je vedeti, da je vsak otrok drugačen in se razvija s svojim tempom.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu so gibi novorojenčka bolj refleksni kot kontrolirani. Zaradi normalno zvišanega mišičnega tonusa prihaja do verižnih reakcij, kjer celo telo sodeluje v gibanju, ki je pogosto nekoordinirano. Značilen je refleks na nateg: ko novorojenček iztegne ud, se ta takoj pokrči nazaj. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, a mu ta hitro pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene, glava in vrat pa so obremenjeni, saj otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, kar mu še ne uspeva najbolje. V tem obdobju so najbolj izraženi hranjenje, spanje, izločanje in jok. Novorojenček še nima veliko kontrole nad mišicami, njegova dejanja temeljijo na refleksih, kot so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se gibanje postopoma usmerja proti sredini. Gibi postanejo manj obsežni, nogice in rokice se ne vračajo več v enak položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako lahko za kratek čas fiksira pogled. Prisoten je asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in zaznavanje leve ter desne strani telesa. Na trebuhu lahko glavico dvigne toliko, da nos dvigne od podlage. Vratne in ramenske mišice so že močnejše, kar omogoča boljšo kontrolo glavice, ki jo otrok lahko samostojno zadrži v zraku za kratek čas.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju in pogleda levo ter desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, stopala se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je drobno gibanje celega telesa, imenovano "drencanje", ki je pomembno za stabilnost in občutek sredine. Na trebuhu sta komolca bolj naprej od ramen, kar omogoča stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Medenica se dvigne od podlage, noge so prosto postavljene v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor. Otrok se že obrne na bok, kjer glavo za kratek čas dvigne od podlage. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani, se lahko prekucne na hrbet. V obdobju od dveh do štirih mesecev se mišice hitro krepijo, gibi postanejo bolj kontrolirani, razvita je koordinacija roka-oko. Otrok lahko pridrži ponujeno igračo, vendar jo hitro spusti.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtnem položaju je močnejši, otroka zanimajo stopala. Ko se zasuče na trebuh, aktivira dvig glave že med zasukom. V bočnem položaju je stabilnejši. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena. Pojavi se aktivnost "plavanja", kjer so noge iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na trebuhu se začne vrteti v levo ali desno stran (pivotiranje). Zmore hoteno odpiranje in zapiranje dlani, gre z rokami proti predmetom. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Pogleda vstran in nazaj za predmetom ter se obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, se lahko odrine nazaj na vse štiri. Primitivni refleksi večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Kontrola glave je odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori.
6. mesec
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih (plazenje). Nekateri dojenčki tega ne počnejo, kar še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih se lahko usede z zasukom na eno stran. V gibanju postane otrok resnično svoboden in ima možnost raziskovanja okolja. Vendar pa se lahko vse opisano zgodi tudi precej pozneje in je še vedno v mejah normale.
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo z vlečenjem ob opori. Ko se otrok postavi na noge, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj, zato pade na zadnjico. S ponovitvami se nauči odrivati od nog in spuščati nazaj na tla. Prva stoja je nestabilna in širokobazna. Z vajo pridobiva stabilnost in ravnotežje. Na začetku se drži z obema rokama, nato z eno, na koncu pa stoji brez držanja. Če ga kaj zanima, se dvigne na prste.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran ob opori. Ko ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko. Počasi postaja hoja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna. Dobrodošla je hoja vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo. Večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto.
Splošni vidiki razvoja v prvem letu
Prvo leto življenja je obdobje, ko se otrok intenzivno prilagaja na življenje zunaj maternice. V prvih štirih tednih ločimo obdobje novorojenčka, nato pa sledi obdobje dojenčka. Dojenčki potrebujejo veliko ljubezni, nežnosti in nege. Dojenje zagotavlja kakovostno prehrano, zaščito pred okužbami, zmanjšuje možnost alergij in nudi občutek varnosti.
Novorojenček sprva nima urejene notranje ure, zato so obdobja spanja in budnosti enakomerno razporejena. Po porodu babica ali pediater oceni novorojenčka po Apgarjevi lestvici.
Igra je zabaven način spodbujanja otrokovega razvoja, pomaga pri spoznavanju lastnega telesa in sveta. V prvem mesecu naj…
Najpogostejši povzročitelji alergij pri otrocih so kravje mleko, soja, jajca, arašidi, orehi, lešniki, jagode, čokolada, ribe in drugi morski sadeži.
Gibalni razvoj otroku omogoča raziskovanje in komunikacijo s svetom. Nanj vplivajo genetski dejavniki in okolje. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije.
Če se vaš 6-mesečnik še ne obrača ali 12-mesečnik še ne hodi, ne skrbite. Vsak otrok se razvija s svojim tempom. Če se je otrok rodil prezgodaj ali je pogosto bolan, se lahko gibalni razvoj zamakne. Pomembno je, da otroku omogočite čim več prostega gibanja na tleh in ga ne silite v položaje, ki jih še ne obvlada.
V prvih nekaj mesecih življenja otrokov gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi, ki izginejo do približno 6. meseca starosti.
Doživljajo obdobje spoznavanja lastnega telesa, kontrolirajo mišice, pričnejo se namensko gibati. Obračajo se, kratkotrajno sedijo. V tem obdobju postajajo vedno bolj mobilni in raziskujejo okolico.
Otrokov gibalni razvoj poteka izredno hitro, vsak dan se nauči nekaj novega. V prihodnjih mesecih bo postal mojster plazenja in kobacanja, razvita bo fina motorika in koordinacija.
V obdobju med 6. in 12. mesecem starosti dojenček usvoji gibe drobnih mišic govoril in rok. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem. Z malo pomoči zna piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju in prične uporabljati geste, ki so praviloma predhodniki besed.
Spremljanje gibalnih mejnikov nas uči, da med otroki obstajajo velike razlike. Pomembno je, da upoštevamo otrokov razvoj v celoti in se po potrebi posvetujemo s strokovnjakom.
V drugem letu življenja se rast še dodatno upočasni. Teža se poveča le še za približno 3 kilograme. Prvi mlečni zob prične običajno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti. Začne se skrbna nega ustne votline.
Zorenje zaznavnih in gibalnih sistemov spremeni način gibanja. Dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru, najprej usvoji bočno obračanje. Sedenje mu omogoči, da z rokami poseže po predmetih.
Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Nekateri otroci se premikajo po ritki ali kot medvedi.
Z razvojem živčno-mišičnih struktur postane gibanje bolj koordinirano in učinkovito.
Ko otrok enkrat postane sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge. Z razvojem ravnotežja in stabilnosti se hoja počasi izboljšuje.
S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pomembno je poskrbeti za osnovne varnostne ukrepe.
Pomembno je, da starši ne primerjajo svojih otrok med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu in se posvetujte s strokovnjakom.