Zgodnja menstruacija in zgodnja nosečnost lahko pogosto povzročata zmedo, saj obe stanji delita nekatere podobne simptome, ki so povezani s hormonskimi spremenitvami v telesu. Vendar pa obstajajo ključne razlike, ki lahko pomagajo ženski ločiti eno od drugega. Razumevanje teh razlik je ključno za pravilno interpretacijo telesnih znakov in za pravočasno ukrepanje, bodisi glede zdravstvenega stanja ali načrtovanja nosečnosti. Pogosto se pojavi vprašanje, ali je zgodnja krvavitev znak bližajoče se menstruacije ali morda prva oznanitev nosečnosti.
Čas pojavljanja in trajanje simptomov
Predmenstrualni sindrom (PMS) se običajno pojavi 1-2 tedna pred pričakovano menstruacijo in običajno preneha, ko se menstruacija dejansko začne. Simptomi PMS so naravno ciklični in se ponavljajo mesečno v povezavi z menstrualnim ciklom. To pomeni, da se pojavijo v določenem časovnem okviru pred menstruacijo in izginejo z njenim prihodom.
Zgodnja nosečnost pa lahko pokaže simptome po izostanku menstruacije ali okoli časa implantacije, ko se oplojeno jajčece z vso skrbnostjo ugnezdi v maternično sluznico. Ti simptomi običajno ne izginejo z začetkom menstruacije, temveč lahko vztrajajo skozi celotno prvo trimesečje nosečnosti. Če simptomi ostanejo ali se celo povečajo po izostanku pričakovane menstruacije, je to bolj značilno za nosečnost. Včasih je težko natančno določiti, ali gre za simptome PMS ali zgodnje nosečnosti, še posebej, če je menstrualni cikel nereden.
Normalni menstrualni cikel je sicer na okoli 28 dni in krvavitev običajno traja do 7 dni. Vendar pa občasne spremembe niso problematične. Ginekologi pogosto svetujejo, da sta eden do dva nenavadna menstrualna ciklusa na leto običajen pojav in ne kažeta na kakšne zaplete. Če pa je menstrualni cikel dlje časa spremenjen, kar pomeni tri mesece ali dlje, potem je nujno obiskati ginekologa.
Krvavitev ali madeži: Ugnezditvena krvavitev proti menstruaciji
Pri PMS ni značilne krvavitve ali madežev, razen običajne menstruacije, ki sledi koncu simptomov. Vseeno pa je pomembno poudariti, da je vsaka krvavitev iz nožnice v času, ko ne pričakujete menstruacije, lahko skrb vzbujajoča.
Pri nosečnosti se lahko pojavi implantacijska ali ugnezditvena krvavitev - svetlo rožnate ali temno rjave barve, ki traja le dan ali dva in se pojavi približno 10-14 dni po spočetju. To je eden od tipičnih zgodnjih znakov nosečnosti, ki ga ne spremlja močna menstruacijska krvavitev. Izcedek je pogosto temnejši, včasih pa ga lahko spremljajo tudi rahli krči. Kot smo že nakazali, sama ugnezditvena krvavitev ni problematična, čeprav se ne pojavi pri vseh ženskah. Vendar pa včasih krvav izcedek ni niti ugnezditvena krvavitev niti prvi znak bližajoče se menstruacije. Krvavitve kmalu po zanositvi so namreč v nekaterih primerih na žalost znak zapletov, kot je na primer zunajmaternična nosečnost.
Če ste zelo nepotrpežljivi, vam lahko pri razločevanju med ugnezditveno krvavitvijo in menstruacijo nekoliko pomaga tudi datum zadnjega spolnega odnosa. Če je vaša menstruacija prišla prej kot običajno, je pomembno vedeti, da je lahko vzrokov za to veliko. Menstruacija ni zares zgodnja, če se pojavi v obdobju med 21 in 45 dnevi, kar velja za normalen cikel. Običajno boste dobili menstruacijo dva tedna po ovulaciji. Če pa se ovulacija zgodi en teden prej, bo menstruacija prišla teden dni prej.
Pomembno je tudi razlikovati med izcedkom in pravo menstruacijo. Če ste imeli menstruacijo pred nekaj tedni in imate rjav izcedek, je to verjetno samo oksidirana kri od vaše zadnje menstruacije. Če gre za zgodnjo menstruacijo, bo ta podobna kateri koli drugi vaši menstruaciji v smislu trajanja in toka - le malo prej. Če pa gre za izcedek, bo ta bolj kratkotrajen, hkrati pa bo temnejše, rjavkaste barve.
Slabost in jutranja slabost: Klasičen znak nosečnosti
Slabost, znana tudi kot jutranja slabost, je eden od najbolj prepoznavnih znakov nosečnosti, ki se lahko pojavi kadarkoli čez dan in že zelo zgodaj v nosečnosti. K slabosti se lahko pridruži tudi bruhanje. Ta simptom je povezan s hitrimi hormonskimi spremembami, zlasti z zvišano ravnijo hCG (humani horionski gonadotropin) in estrogena.
Pri PMS je slabost lahko povezana s prebavnimi težavami, ki jih povzročajo hormonske spremembe, vendar ne gre za klasično jutranjo slabost ali pogoste epizode bruhanja, kot jih pogosto doživljajo nosečnice. Slabost pri PMS je običajno blažja in kratkotrajnejša.
Intenzivnost in trajanje utrujenosti
Utrujenost je pogost simptom tako pri PMS kot pri nosečnosti, vendar se njena intenzivnost in trajanje bistveno razlikujeta. PMS-utrujenost običajno popusti, ko se začne menstruacija, in je pogosto bolj kratkotrajna, povezana s splošnim nelagodjem pred menstruacijo.
Nosečniška utrujenost pa je lahko močna, dolgotrajna in ne izgine z začetkom menstruacije, saj se telo prilagaja hormonom, ki podpirajo nosečnost, kot je progesteron. Utrujenost v nosečnosti je lahko precej bolj izrazita in vztraja dlje časa kot pri PMS, pogosto pa je povezana tudi s povečanim obsegom telesa in fizičnimi spremembami.
Če se spopadate z občutkom nenehne utrujenosti, ne glede na to, koliko spite ali počivate, ste izčrpani, brez energije in brez motivacije za opravljanje tudi najbolj enostavnih vsakodnevnih nalog, je lahko to znak nosečnosti. Opažate lahko težave z osredotočanjem, zmedenost in kratkoročni spomin, poleg tega pa vas lahko bolijo glava, mišice, nemirna je lahko prebava in pogosto se vas lotevajo bolezni. Ti simptomi vas lahko pahnejo v občutke brezupa in nemoči, začnete se izogibati tudi družbi in interesom, ki vas sicer veselijo.
Spremembe apetita in občutljivosti dojk
Pri PMS sta pogosta hrepenenje po določenih živilih, še posebej sladkarijah ali slanih prigrizkih, ter občutek napihnjenosti. Te spremembe so povezane s nihanjem ravni hormonov pred menstruacijo.
Pri nosečnosti se lahko pojavijo bolj specifične spremembe apetita - nenavadna hrepenenja ali odpor proti hrani, ki ste jo prej imeli radi, ter pogost občutek slabosti ob določenih vonjih ali okusih. Ti pojavi, znani kot "prebiralnost" ali "razvajenost", so značilni za zgodnjo nosečnost.
Pri dojkah obstaja tudi razlika: med PMS so lahko dojke občutljive, napete ali celo boleče, vendar se ta občutek običajno zmanjša po začetku menstruacije. V nosečnosti pa lahko dojke postanejo bolj občutljive, nabreknejo in postanejo bolj polne. Bradavice in dvovrhnice (področje okoli bradavic) lahko postanejo bolj temne in izstopajoče.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na menstrualni cikel
Poleg razlik med PMS in zgodnjo nosečnostjo, je pomembno upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko povzročijo prezgodnjo ali neredno menstruacijo.
- Menstruacije še niso redne: Če ste prvo menstruacijo doživeli šele pred kratkim, lahko traja nekaj let, da postane vaš cikel reden. Lahko se zgodi, da preskočite en mesec ali pa bo menstruacija prišla malo prej, kot bi morala. Po začetku menstruacije lahko traja šest ali pri nekaterih celo več let, da vaš cikel postane reden.
- Uporaba kontracepcije: Če ste pravkar začeli jemati kontracepcijske tablete in ste trenutno na premoru, lahko začnete krvaveti. Če ste prenehale jemati kontracepcijske tablete, lahko padec hormonov povzroči tudi prezgodnjo menstruacijo.
- Spolno prenosljive okužbe: Spolno prenosljive okužbe, kot sta gonoreja ali klamidija, lahko povzročijo krvavitve med menstruacijami, vendar pa je tovrstna krvavitev običajno blažja od vaše prave menstruacije. Pri zgodnji menstruaciji upoštevajte, kako močan je pretok krvi v primerjavi z drugimi obdobji. Če opazite krvav izcedek vsakih nekaj dni, ali ga redno opazite po spolnem odnosu, ali pa imate menstruacijo na vsaka dva tedna, bi to lahko kazalo na prej omenjeno težavo, zato v tem primeru obvezno obiščite svojega ginekologa. Medenična vnetna bolezen je običajno posledica spolno prenosljive bolezni, kot sta gonoreja ali klamidija. V tem primeru se okužba prenese iz nožnice višje na reproduktivne organe, in sicer na jajčnike, jajcevode in druge predele medenice. Medenična vnetna bolezen lahko privede do nerednih menstruacij, do krvavitev med menstruacijami, do izjemno bolečih krčev, vročine, mrzlice in izcedka iz vagine. Zdravljenje poteka s pomočjo antibiotikov, ki uničijo nevarne bakterije. Če se stanje ne zdravi, lahko pride do brazgotinjenja in neplodnosti.
- Sprememba telesne teže: Tudi sprememba telesne teže lahko vpliva na vašo menstruacijo. Telesna teža namreč vpliva na presnovo in ravni energije v telesu, kar lahko posledično vpliva na menstrualni cikel. Nenadna sprememba telesne teže je lahko razlog za prezgodnjo menstruacijo.
- Sprememba rutine: Vsaka sprememba vašega običajnega vzorca lahko povzroči spremembe pri ravni hormonov, te pa lahko vplivajo na vašo menstruacijo. Razlog je lahko tudi nadurno delo in premalo počitka. Človeška telesa imajo rada doslednost.
- Ginekološka ali zdravstvena stanja: Če imate kakršne koli težave z maternico ali jajčniki, te lahko povzročijo, da menstruacija postane neredna. Ob kakršnih koli nenormalnih spremembah obiščite ginekologa.
Polimenoreja: Motnja nerednih in pogostih menstruacij
Poznamo več različnih motenj menstrualnega ciklusa, ki se kažejo v obliki nenormalnih krvavitev iz maternice. Ena izmed njih je polimenoreja. Gre za motnjo menstrualnega ciklusa, ki se kaže kot krvavitev, ki se pojavlja v intervalih, krajših od 21 dni. O polimenoreji, vzrokih zanjo, dejavnikih tveganja, potrebi po zdravljenju, pa tudi o načinih zdravljenja in o posledicah, do katerih lahko pride, če motnje ne zdravimo pravočasno in ustrezno, smo se pogovarjali s strokovnjaki.
Polimenoreja je torej motnja, pri kateri se krvavitev pojavlja v intervalih, krajših od 21 dni, če štejemo od prvega dneva zadnje menstruacije do prvega dne naslednje menstruacije. Vzroki za polimenorejo so pogosto hormonski. Še zlasti v puberteti ter po 35. letu oz. pogosteje po 40. letu starosti so prepogoste krvavitve znak hormonskih sprememb, drugačnega delovanja jajčnikov. Gre bodisi za kratko prvo (folikularno) fazo ali za kratko drugo (lutealno) fazo menstrualnega ciklusa.
Seveda pa je vzrok za pogoste krvavitve lahko tudi kateri koli od vzrokov, ki sicer povzročajo nepravilno krvavitev iz maternice. Med organske vzroke sodijo endometrijski polip (polip, ki nastane v sluznici maternice), adenomioza (bolezen, pri kateri tkivo endometrija ali maternične sluznice vdira med mišice stene maternice ali miometrij), miomi maternice (benigni tumorji maternice), karcinom endometrija (rak maternične sluznice) in hiperplazija sluznice maternice (pretirano razraščena maternična sluznica). Na drugi strani pa imamo ostale, neorganske vzroke za polimenorejo, med katere sodijo motnje strjevanja krvi, motnje ovulacije, primarna nepravilnost endometrija, pa tudi krvavitve, ki jih morebiti povzročimo zdravstveni delavci s posegi, lahko pa gre tudi za neko neopredeljeno motnjo, za katero moramo vzrok nastanka šele odkriti.
Najpogostejši vzrok za polimenorejo je anovulacija oz. odsotnost ovulacije. K tej motnji so v prvi vrsti v večji meri nagnjene pubertetnice, torej dekleta, ki so šele začela z menstruacijo. Druga skupina žensk, ki imajo najpogosteje težave z anovulacijo, pa so ženske v perimenopavzalnem obdobju (ženske po 35., pogosteje pa po 40. letu). Ko se ženski cikel bliža menopavzi, so mesečni ciklusi značilno krajši. Bolj nagnjene k polimenoreji so tudi ženske, ki imajo policistične jajčnike. Tudi pri tej diagnozi pogosto ne pride do ovulacij, zato so krvavitve lahko pogostejše kot na 21 dni, ker ni delovanja progesterona, ki se sicer sprošča po ovulaciji in povzroča pravilno zorenje sluznice v maternici in s tem tudi daljše razmake med menstruacijami.
Normalni menstrualni cikel je dolg od 21 do 35 dni. Sestavljen je iz folikularne in lutealne faze, vmes se zgodi ovulacija. Prvi dan menstrualnega cikla je prvi dan menstruacije. Takrat začne hipofiza v možganih izločati FSH (folikel stimulirajoč hormon), ki povzroči rast foliklov v jajčniku. Ti proizvajajo hormon estrogen, ki povzroči, da se sluznica v maternici zadebeli. V jajčniku dozori po navadi le en folikel z eno jajčno celico, ki zaradi dviga hormona LH (lutenizirajoči hormon) poči. Po ovulaciji začne preostanek folikla proizvajati hormon progesteron, ki dodatno okrepi sluznico v maternici in jo pripravi na morebitno nosečnost. Če ne pride do oploditve in s tem nosečnosti, se začne prazni folikel (ki se zdaj imenuje rumeno telesce) krčiti in proizvaja manj hormonov.
Še zlasti je smiselno obiskati zdravnika, če so krvavitve pogostejše in močnejše, ker tedaj zaradi povečane izgube krvi obstaja nevarnost za slabokrvnost. Pomemben je tudi podatek o starosti, pa o morebitni uporabi kontracepcije (če se dekle, ki sicer jemlje kontracepcijske tablete, pritožuje čez prepogoste menstruacije, je lahko vzrok precej preprost - pozabljena tabletka), ne nazadnje tudi o zdravilih, ki jih ženska morda uživa zaradi spremljajočih bolezni. Pri mladih dekletih, ki še niso imela spolnih odnosov, pa naredimo abdominalno ultrazvočno preiskavo.
Zdravljenje prepogostih menstruacij je predvsem hormonsko. Cilj zdravljenja je zagotoviti redno luščenje sluznice maternice v daljših časovnih razmikih. S tem namenom lahko predpišemo progestagene, ki jih pacientke jemljejo vsaj deset dni v drugi polovici ciklusa. Tako nam uspe stabilizirati maternično sluznico. Po desetih dneh, ko pacientka preneha jemati progestagene, pride do menstruacije. Na ta način podaljšamo menstrualni ciklus. Po drugi strani pa lahko, še zlasti pri ženskah s policističnimi jajčniki, polimenorejo zdravimo z navadno oralno kontracepcijo. Kot že rečeno, lahko zaradi povečane izgube krvi pride do slabokrvnosti. Pri ženskah, ki želijo zanositi, pa lahko anovulacija povzroči kar precej težav. Zato je pomembno, da ženska pravočasno pride do zdravnika, kjer jo pregledamo, postavimo diagnozo ter po potrebi začnemo zdravljenje.
Drugi vzroki za neredne ali prezgodnje krvavitve
Poleg zgoraj omenjenih stanj obstaja še vrsta drugih, ki lahko vplivajo na menstrualni cikel in povzročajo neredne ali prezgodnje krvavitve.
- Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): Več kot 10 odstotkov žensk v rodni dobi se spopada s policističnimi jajčniki, motnjo, ki vpliva na hormone in presnovo. Simptomi vključujejo neredne menstruacije (cikel je na 35 dni pri odraslih in 45 dni pri adolescentih), izgubo menstruacije in močne ali izjemno blage menstruacije. Sindrom policističnih jajčnikov je vodilni vzrok neplodnosti in lahko privede tudi do nekaterih drugih težav, kot so sladkorna bolezen ali bolezni srca.
- Motnje ščitnice: Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki uravnava presnovo in lahko vpliva tudi na menstruacijo. Prekomerno ali premalo delujoča ščitnica lahko privede do tega, da se menstruacija redkeje ali pogosteje pojavi, lahko popolnoma izgine ali je krvavitev zelo močna.
- Maternični fibroidi in polipi: Maternični fibroidi so razrasle celice na maternici, ki niso rakave in ne ogrožajo življenja, lahko pa povzročajo neprijetne simptome, med njimi tudi močno krvavitev, še posebej pri ženskah v 30. in 40. letih. Maternični polipi lahko prav tako zrastejo na sluznici maternice in vplivajo na menstrualni cikel.
- Sladkorna bolezen: Tako sladkorna bolezen tipa 1 kot sladkorna bolezen tipa 2 lahko povzročata težave z menstruacijo. Pri ženskah s sladkorno boleznijo so lahko menstrualni ciklusi daljši, krvavitve pa daljše in močnejše.
- Endometrioza: Endometrioza se pojavi, ko se tkivo znotraj maternice imenovano endometrij prične razraščati zunaj maternice. Razrast tkiva v jajčnikih, jajcevodih ali v medeničnem tkivu lahko privede do močnih krvavitev in hudih menstrualnih krčev.
- Motnje hranjenja: Prenizka telesna teža lahko privede do izgube menstruacije. To se lahko zgodi tudi, če ženska prekomerno telovadi ali če se spopada z motnjo hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija.
- Adenomi hipofize: Ti majhni tumorji na hipofizi lahko povzročijo nenormalne menstruacije zaradi proizvodnje hormonov.
- Von Willebrandova bolezen: Motnja v strjevanju krvi, ki lahko povzroča zelo hude menstrualne krvavitve.
- Rak: Rak na maternici se običajno pojavi po menopavzi, eden od simptomov pa je abnormalna krvavitev.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav zgodnja menstruacija ni vedno razlog za skrb, obstajajo situacije, ko je treba poiskati zdravniško pomoč. Zdravnika je treba obiskati, ko menstrualni cikel traja manj kot 21 dni, več kot 40 dni ali če menstruacija traja dlje kot 8 dni.
Prav tako je nujno obiskati zdravnika, če opazite katerega od naslednjih znakov:
- Močne krvavitve, ki zahtevajo menjavo tampona ali vložka vsako uro ali več.
- Krvavitve, ki trajajo več kot 7 dni.
- Krvavitve, ki jih spremljajo hudi krči, bolečine v medenici, vročina ali neobičajen izcedek.
- Krvavitve med nosečnostjo, še posebej če so močne ali jih spremljajo bolečine.
- Znaki nenadne ali nenavadne utrujenosti, ki ne mine.
- Pomembne spremembe v apetitu ali telesni teži, ki jih ne morete pojasniti.
Če sumite na nosečnost, je najbolje opraviti test nosečnosti, ki deluje na principu ugotavljanja hormona HCG (humani horionski gonadotropin) v urinu. Nivo tega hormona se dviga, ko se oplojeno jajčece naseli v maternici. Najbolj zanesljivo je, če test opravite na jutranjem urinu. V primeru pozitivnega testa ali kakršnega koli dvoma o svojem zdravstvenem stanju pa se vedno posvetujte z ginekologom.
Razlaga jasnih razlik med nosečnostjo in PMS
tags: #prezgodnja #menstruacija #nosecnost