Japonska, "dežela vzhajajočega sonca", je že dolgo znana po izjemno visoki pričakovani življenjski dobi svojih prebivalcev. Zadnji podatki potrjujejo ta trend, saj število Japoncev, ki dočakajo 100 let in več, dosega nove rekorde. Leta 2013 je število stoletnikov preseglo 23.000, kar je znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. To naraščanje ni le statistični podatek, temveč odraža globlje družbene in zdravstvene spremembe ter postavlja pred Japonsko nove izzive.
Trendi v pričakovani življenjski dobi
Podatki japonskega ministrstva za zdravje kažejo, da se življenjska doba Japoncev stalno daljša. Leta 2003 je bila povprečna življenjska doba japonskih žensk rekordnih 85,3 leta, medtem ko je za moške znašala 78,3 leta. Najnovejši podatki potrjujejo ta trend: povprečna pričakovana življenjska doba Japonk je več kot 87 let, Japoncev pa nekaj več kot 81 let. To pomeni, da je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za ženske 87,13 leta, za moške pa 81,09 leta.
Število stoletnikov na Japonskem narašča že več kot pet desetletij. Leta 1963, ko so se začeli zbirati uradni podatki, jih je bilo le 153. Do leta 1981 se je njihovo število povzpelo nad tisoč, leta 1998 pa je preseglo 10.000. Danes je to število že blizu 100.000, pri čemer skoraj 90 odstotkov med njimi predstavljajo ženske. Ta statistika je zanimiva, saj je osem od desetih japonskih stoletnikov ženskega spola.
Ključni dejavniki dolgega življenja
Dolgovečnost Japoncev pripisujejo več dejavnikom. Eden najpomembnejših je tradicionalna japonska prehrana, ki temelji na ribah in hrani z malo maščobami. Ta prehranjevalna navada, ki poudarja sveže sestavine in uravnotežene obroke, naj bi imela ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Poleg prehrane k daljši življenjski dobi prispevajo tudi izboljšave na področju zdravstvene tehnologije in medicine. Napredek pri zdravljenju najpogostejših vzrokov smrti, kot so rak, bolezni srca in možganska kap, je bistveno vplival na podaljšanje pričakovane življenjske dobe.
Pomemben dejavnik je tudi zdrav življenjski slog, ki ga Japonci pogosto vodijo. Kljub temu pa obstajajo pomisleki glede prihodnosti. Mlajše generacije se namreč vse bolj nagibajo k hitri in nezdravi hrani, kar bi lahko v prihodnosti vplivalo na kazalnike pričakovane življenjske dobe.
Najstarejši med najstarejšimi
Med japonskimi stoletniki izstopajo posamezniki, ki so dosegli izjemno visoko starost. Trenutno najstarejša oseba na Japonskem je 114-letna Šigeko Kagava iz regije Nara pri Kjotu. Kagawa je bila tudi po 80. letu starosti aktivna kot porodničarka, ginekologinja in splošna zdravnica. Kljub visoki starosti še vedno dobro vidi in svoje proste dni preživlja ob gledanju televizije, branju časopisov in kaligrafiji. Šigeko Kagava je v svetovnem merilu šesta najstarejša živeča oseba. Med najstarejšimi moškimi na Japonskem je 111-letni Kijotaka Mizuno.
Demografske spremembe in izzivi
Hitro staranje prebivalstva predstavlja pomemben izziv za Japonsko. Po napovedih naj bi se delež prebivalcev, starejših od 65 let, do leta 2050 povzpel na več kot tretjino, medtem ko jih je danes le petina. Ta demografska sprememba vpliva na delovno silo, zdravstveni sistem in socialno varnost. Japonska vlada si prizadeva spodbuditi višjo rodnost, vendar so dosedanji ukrepi, kot so enkratne denarne nagrade, večinoma neuspešni. Cilj vlade je dvigniti stopnjo rodnosti na 1,8 odstotka do leta 2025, kar je še vedno pod ravnijo, ki bi zagotovila naravno obnovo prebivalstva.
Kako se bolje odločiti za hrano za zdravje in dolgo življenje | Dr. Casey Means in dr. Andrew Huberman
Poleg nizke rodnosti se Japonska sooča tudi z nizkim deležem priseljencev. Leta 2013 je bil delež tujcev v državi le 1,3 odstotka, kar je bistveno manj kot v drugih industrializiranih državah. Ta nizka stopnja priseljevanja dodatno otežuje reševanje problema zmanjševanja delovne sile. Napovedi kažejo, da naj bi do leta 2060 na Japonskem živelo le še 86,74 milijona ljudi, kar bo postavilo japonsko gospodarstvo pred velik izziv.
Pričakovana življenjska doba kot merilo zdravja populacije
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je ključni pokazatelj splošnega zdravja populacije. Ta statistična mera, ki temelji na starostno specifični umrljivosti, nam pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček ob predpostavki, da se bodo obstoječi vzorci umrljivosti nadaljevali. Pogosto se izraža kot povprečno trajanje življenja ob rojstvu.
Po ocenah Združenih narodov se je pričakovana življenjska doba v drugi polovici 20. stoletja po vsem svetu podaljšala za povprečno 18,5 let. V začetku petdesetih let 20. stoletja je znašala 46,5 let, ob koncu stoletja pa 65 let. Največji napredek je bil zabeležen v manj razvitih območjih sveta. Na globalni ravni je bila leta 2008 pričakovana življenjska doba 65 let za moške in 69 let za ženske.
V Evropi se pričakovana življenjska doba prav tako postopoma podaljšuje. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za ženske 83,3 leta, za moške pa 77,1 leta. Razlike obstajajo tudi znotraj držav, na primer v Sloveniji je daljša pričakovana življenjska doba zabeležena v zahodnih regijah.
Vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov
Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več dejavnikov, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi obolenji, spolom ter raso in etničnimi skupinami. V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od umrljivosti v prvih letih življenja. Zato se včasih uporablja meritev pričakovane življenjske dobe v 5. letu starosti, da se izloči vpliv zgodnje umrljivosti.
Kljub splošnemu izboljšanju zdravja in pričakovane življenjske dobe ostaja vrzel v zdravju med različnimi socialnimi sloji. To pomeni, da ljudje z višjim socialno-ekonomskim statusom pogosto živijo dlje in imajo boljše zdravje kot tisti z nižjim statusom.
Prihodnost EU in demografski izzivi
Evropska unija se prav tako sooča z velikimi demografskimi spremembami, vključno s staranjem prebivalstva. Daljša življenjska doba in nizka stopnja rodnosti predstavljata ekonomski, proračunski in socialni izziv. V zahodnem delu Evrope se je število ljudi, starih nad 64 let, od leta 1950 skoraj podvojilo. Pričakovati je, da se bo delež stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo v EU med letoma 2005 in 2050 več kot podvojil.
EU si prizadeva za promocijo zdravega staranja skozi vse življenjsko obdobje, preprečevanje zdravstvenih težav in odpravljanje neenakosti v zdravju, povezanih s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi dejavniki. Prav tako EU spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in integracijo imigrantov, da bi se soočili s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile in zagotovili socialno zaščito ter enakost med generacijami.
tags: #pricakovana #starost #japoncev #ob #rojstvu