Ko se novorojenček rodi, ga v porodnišnici skrbno stehtajo. Novorojenčkova teža je pomemben podatek, ki neonatologu pomaga ustvariti sliko, kakšno je stanje novorojenčka in ali je potrebno zanj še dodatno poskrbeti. Novorojenček, ki ima prenizko težo ob porodu, namreč potrebuje skrbno spremljanje. V porodnišnici vse novorojenčke redno tehtajo tudi v prihodnjih dneh, saj teža pove, ali je dojenje (ali hranjenje po steklenički) dobro steklo ali ne.
Prvi dnevi po rojstvu: Fiziološki upad teže in vzpostavljanje dojenja
Povprečen novorojenček tehta 3.500 g (in meri 50 cm). Če novorojenček tehta od 2.500 g do 4.500 g, je njegova teža v mejah normale. Prvič ga stehtajo porodne babice, tehtajo pa ga že v prvi uri po porodu. Po porodu novorojenčka v porodnišnici tehtajo vsak dan ob isti uri. Normalno je, da teža prve dni upada, toda upada le za nekaj gramov, približno za 10 odstotkov porodne teže. Zakaj? Ko se otrok rodi, njegovo telo vsebuje odvečno vodo. To vodo novorojenčki v prvih dneh izločijo z uriniranjem. Ker pa se prve dni v materinem telesu še ne ustvari toliko mleka, da bi dojenček popil več kot nekaj kapljic kolostruma (prvega prosojnega materinega mleka, ki pa je za novorojenčka zelo dragocena tekočina), njegova teža še ne narašča.
Prvi naval mleka mlada mati, ki doji, začuti približno četrti dan. Tedaj materine prsi postanejo občutno večje in težje, iz njih pa prične teči mleko - včasih tudi kar samo. Na ta dan mnoge matere, ki dojijo prvič in jih je strah, »ali bodo imele mleko«, težko čakajo. Ko mati četrtega dne prične bolj polno dojiti, novorojenčku končno prične telesna teža naraščati. Pri novorojenčkih, ki so se rodili z dovolj veliko telesno težo, upadanje teže v prvih dneh po rojstvu in prve dni, ko bi moralo dojenje že steči, ni razlog za dodatno skrb. Pač pa bodo zdravniki še posebno skrbno spremljali vašega novorojenčka, če je imel premajhno porodno težo. Če bo potrebno, ga bodo začasno dodatno hranili.
Novorojenčka iz porodnišnice ne odpustijo, dokler ne ocenijo, da je pričel lepo napredovati, zato naj vas ne skrbi, kaj bo, če je vaš novorojenček zelo lahek, dojenje pa še ni steklo. To je čas, ki je za mnoge mlade matere zelo težak - saj se jih pogosto loti občutek nemoči, ker novorojenčku ne morejo pomagati, in celo črne misli, da za svojega dojenčka niso sposobne skrbeti.
Pridobivanje teže po prvih dneh: Indikator zdravega razvoja
Novorojenčki znova pričnejo pridobivati težo po štirih ali petih dneh življenja. Pridobivajo od 15 do 30 g na dan. Zaspani novorojenčki in tisti, ki so bili rojeni z večjo porodno težo, pogosto pridobivajo manj, za agilne novorojenčke in za novorojenčke, ki so se rodili lahki, vendar še v okviru normale, pa velja, da težo pridobivajo hitro, kot da bi čutili, da jo morajo nadoknaditi.
Če je bil vaš novorojenček rojen prezgodaj, če je bil ob rojstvu zelo lahek, če je zaspanček, ki pogosto prespi obroke, ali če sumite, da imate premalo mleka, vas bo gotovo skrbelo, ali novorojenčkova teža dovolj lepo narašča. V porodnišnici so vam pri tem pomagale sestre na oddelku za otročnice, po vrnitvi na dom pa patronažna sestra babica, ki vas bo obiskala na domu že prvi dan po vrnitvi domov, potem pa še na redne razmake. Če vas skrbi, ji svojo skrb zaupajte, in bo prihodnjič prišla s tehtnico, da bo vašega novorojenčka tehtala.
Gramsko tehtnico si lahko kupite tudi sami (v nekaterih pediatričnih ordinacijah vam jo celo prijazno posodijo), ampak pazite, da ne postanete obsedeni s tehtanjem. Naraščanje teže namreč nikakor ni edini pokazatelj, ali se dojenček počuti dobro in ali se razvija pravilno. Patronažne sestre - babice in pediater, ki so izkušeni, bodo znali oceniti bolje kot tehtnica kako je z otrokom. Če pa nameravate vseeno novorojenčka tehtati sami, potem upoštevajte, da je težo zelo težko spremljati dnevno. Dojenčki imajo tako majhno telesno težo, da že pravkar opravljeno kakanje, lulanje ali obrok dojenja bistveno spremenijo težo navzdol ali navzdol. Veliko realnejši pokazatelj dobrega razvoja je merjenje teže po dveh tednih in na prvem pregledu pri enem mesecu. Po dveh tednih naj bi novorojenček imel porodno težo + nekaj sto gramov (ali več).
Vloga pediatra pri spremljanju rasti
Tisti, ki bo v mesecih po rojstvu vse do prvega leta skrbno spremljal dojenčkov razvoj, bo pediater. Pediater bo tehtal vašega novorojenčka na vsakem kontrolnem obisku, toda dojenčkova teža zanj ne bo edini podatek. Vedno bo otroka pregledal v celoti in ocenil njegov splošni razvoj. Pediater primernost naraščanja teže in velikosti določa po tabeli, na kateri je zarisana široka krivulja. Sredina krivulje kaže povprečje, oba robova pa normalna odstopanja.
O prekomerni teži pri tej starosti še ne gre govoriti, saj so mnogi lepo dojeni otroci videti kot baročni angelčki. To je normalno. Otrokova teža manj narašča, ko prehrana otroka preide na gosto hrano in ko se otrok prične samostojno gibati. Vas vseeno skrbi? Če ste vsi v družini vitki ali ravno prave postave, potem bo najverjetneje tak tudi otrok. Prekomerna telesna teža otrok je namreč zelo pogosto povezana z dednim faktorjem in s prehranskimi navadami, ki jih otrok dobi v družini. Če je otrok zdrav in če pediater pravi, da se lepo razvija, ni potrebe, da vas skrbi njegova teža.
Če pa bi vseeno radi vedeli, kako je z vašim otrokom glede na povprečje enako starih otrok, si lahko ogledate tabelo s povprečnimi vrednostmi teže in višine otroka po obdobjih, ločeno za deklice in dečke. Ena tabela je za deklice, druga za dečke. Močnejša črta označuje točko rojstva, tedni pred rojstvom pa so namenjeni ocenjevanju teže za nedonošenčke. Kot smo že povedali, se pri nedonošenčkih vedno odšteje toliko tednov, kolikor prej je bil otrok rojen. Diagrama kažeta povprečje otrok, kar pomeni, da je 50% otrok nad sredinsko črto, 50% pa pod njo. Izven črte diagrama je zelo malo dojenčkov, le nekaj odstotkov.
Rast in razvoj skozi prvo leto življenja
Teža dojenčka se bo do šestega meseca, ko ga bomo pričeli privajati na gosto hrano, hitro večala. Pri šestih mesecih se bo več kot podvojila. Deklice bodo v povprečju tedaj tehtale 7,2 kg, dečki pa 7,8 kg. Dojenčkova teža v prvih šestih mesecih zelo hitro narašča. Toda v prihodnjih mesecih se bo to naraščanje ustavilo. Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka.
Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu se pričenja obdobje dojenčka. Druga polovica leta pa je za starše izredno dinamična. Dojenček postane pravi raziskovalec. Sprva kobaca, nato pričenja hoditi.
Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj.
Dojenček okoli šestega meseca že sedi ob opori, nekateri tudi že samostojno. Refleksni gibi jezička pričenjajo izginjati, dojenček uživa v družbi za mizo. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora.
Rast se v drugi polovici leta upočasni. V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov.
Gibalni razvoj in pridobivanje teže
Dojenček se sprva giblje spontano, brez večjih posegov v prostor. Najprej mora spoznati svoje telo in lastne odzive na okolje, preden lahko v okolje tudi aktivno poseže. Dojenček pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, okončine (roke oz. noge, nato dlani oz. stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico). Z zorenjem tako zaznavnih kot gibalnih sistemov se spremeni način in tudi kakovost gibanja. Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Pri šestih tednih smo pozorni na kakovost in količino spontanega gibanja, pri čemer opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje. Drencanje pravimo prevladujočemu vzorcu spontanega gibanja, ki ga opazimo pri budnih dojenčkih v starosti od treh do petih mesecev in spominja na fine gibe trebušnih plesalk. V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Dojenček tako v svoje vidno polje zajame tudi igračke, po katerih lahko poseže z roko. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več.
Od spoznavanja lastnega telesa, ko pri treh mesecih usvoji nadzor glave in pričenja s poseganjem po predmetih nad sabo, dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru. Najprej usvoji bočno obračanje oziroma kotaljenje. S prvim obratom dojenček pogosto preseneti tako sebe kot starše, saj mu to uspe čisto naključno. Navadno dojenček najprej usvoji obrat s trebuščka na hrbet, šele kasneje tudi obratno. Nekateri dojenčki se namesto kotaljenja raje premikajo tako, da se odrivajo vzvratno. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod v plazenje. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. V nekaterih družinah opisujejo, da se otroci premikajo naprej po ritki, pri čemer imajo eno nogo spodvihano. To so večinoma zdravi otroci z nekoliko nižjim mišičnim tonusom. Nekaj otrok se premika kot medvedi, z iztegnjenimi koleni in oporo na rokah in vsaj eni nogi. To gibanje je precej zahtevno, saj podaljšuje mišice noge ter hkrati zahteva dober občutek za ravnotežje. Funkcionalno je to gibanje podobno tistemu, ko nekajmesečni dojenčki ležijo na hrbtu in dajejo stopalca v usta.
Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji. S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pred njim ni nič več varno, zato poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe (ograja na stopnišču, nadzor pri uporabi stopnic, nadzor pri gibanju na prostem). Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo sicer v tem obdobju del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje.
Dojenček v starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem. Z malo pomoči zna že lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju, uporabljati pa prične tudi geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima. Geste so praviloma predhodniki besed. Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto.
Grobe motorične sposobnosti: zakaj so pomembne za dojenčka in kako se razvijajo?
Pomembnost dojenja in podpore materam
Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz.
Pri novorojenčkih v prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %. Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo. Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih (donošen zdrav enojček, okolje brez kajenja, ustrezni socialno-ekonomski pogoji, izključno dojenje, zdravniški nadzor).
Ko v tabelo vnesemo dojenčkov podatke, npr. o teži (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. Tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke.
Posebna pozornost je potrebna pri:
- Nedonošenčkih: Nedonošenčki rastejo drugače od donošenčkov. V idealnem primeru bi moral nedonošenček po rojstvu rasti, kot če bi bil še vedno v maternici.
- Dojenčkih z Downovim sindromom: Ti so tudi kasneje lažji in manjši od vrstnikov z normalnimi kromosomi.
- Bolnih dojenčkih: Ko si dojenček po akutni bolezni opomore (npr. po prehladu), običajno težo hitro nadoknadi.
Idealno bi bilo, da bi pri spremljanju nedonošenih ali bolnih dojenčkov sodelovale tudi svetovalke za dojenje, saj je zanje dojenje oz. Vendar ni vse samo v gramih! Zelo zaskrbljujoče je, da je slepo spremljanje zgolj in samo teže - ki je za povrhu pogosto izmerjena nestrokovno - ne pa tudi drugih pomembnih dejavnikov (npr. Tako kot je po eni strani nesmiselno dodajanje mlečne formule, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano. Če se pristavlja, obstajajo preprosti načini dohranjevanja na prsih, ki ne motijo dojenja. Zaradi dodajanja materinega mleka ali mlečne formule po steklenički dojenček lahko začne zavračati dojenje. Poleg tega na prsih dojenček pije mleko v svojem tempu, medtem ko je tok mleka po steklenički zelo hiter in tehnika sesanja drugačna. Razen v reklamah dojenju prijazni cuclji in dude ne obstajajo.
Dojenje: Ključ do uspešnega začetka
Pri izključno dojenih dojenčkih sta hitra rast in pridobivanje teže v prvih mesecih življenja normalna. Skrb, da bo imel v otroštvu in kasneje težave s prekomerno težo, je odveč. Ko se dojenčki pričnejo gibati in uživati gosto hrano, običajno postanejo vitkejši. Najboljše je dojiti, ko otrok pokaže potrebo po dojenju (tudi za uspavanje in crkljanje). Dojenje po urniku nikakor ni priporočljivo.
Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180 °, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja.
Prvi meseci: Dojenje
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki (ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke).
Do tu je zadeva enostavna, večinoma so novorojenčki z mamicami še v zavetju porodnišnice, sestra pa jima lahko priskoči na pomoč ob vsaki težavi. Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, pa se prične spoznavanje v domačem okolju. Mamice, predvsem brez strahu. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore.
Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije največ mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče?
V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.
Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.
Na tem mestu moram mamice opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote.
Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
Dohranjevanje: Prehod na gosto hrano
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno- žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otroke starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. Saj moramo v obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.
Začnemo, ko je pripravljen dojenček!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih. Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Na tem mestu moram mamicam pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Drage mamice, treba bo vztrajati in ponuditi nesrečno špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Ti dojenčki bodo jedli špinačo tudi 9 mesecev kasneje, ko bodo kot malčki že sami lahko odločno zapustili mizo. Zato, drage mamice, ne bodite med 85 % mam, ki že po treh poizkusih obupajo in zaključijo, da njihov dojenček zelenjave pač ne mara.
Povprečne vrednosti rasti in kdaj se posvetovati s strokovnjakom
Zdrav otrok podvoji svojo porodno težo v petih mesecih in potroji do svojega prvega rojstnega dneva. V prvih treh mesecih je tedenski prirast okoli 175-200 g, v drugem četrtletju leta 140 do 170 g in v drugi polovici prvega leta od 80 do 100 g. Ob rojstvu so dečki običajno veliki v povprečju od 46,4 do 54,4 cm in tehtajo od 2,5 do 4,2 kg, deklice pa 2,4-3,8 kg in so velike v povprečju od 45,4 do 52,9 cm. Pri enem letu so dečki običajno veliki 71,7-81,2 cm in tehtajo od 8,4 do 12 kg, deklice pa so velike od 69,8 do 79,1 cm in tehtajo v povprečju od 7,8 do 11,2 kg.
Doječe matere se pogosto sprašujejo, če količina mleka zadostuje otrokovim potrebam. Če daje otrok zadovoljen občutek in ne kaže jasnih znakov izgube teže, potem je zagotovo tudi sit. V nasprotnem primeru se posvetujte s pediatrom.
Nekateri starši, so lahko pod vplivom svojih staršev ali starih staršev, lahko označujejo svoje vitke vnuke za podhranjene ali prehranjene. Ko zdrav otrok odklanja hrano pri mizi, je to pogosto odziv na preveč zaskrbljeno mater. Preverite še tabelo s povprečnimi vrednostmi teže in višine otroka po obdobjih.
Teža in velikost otroka je pomemben pokazatelj njegovega zdravja in razvoja. V prvem letu življenja se teža hitro spreminja, saj dojenček raste in pridobiva na teži bolj intenzivno kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju. Vendar pa je treba poudariti, da se normalna teža lahko razlikuje glede na številne dejavnike, kot so dednost, prehrana, splošno zdravje in spol otroka. Spodaj je okvirni pregled povprečne teže dojenčka od rojstva do enega leta, po posameznih mesecih.
Dojenčki običajno sledijo svoji rasti po določenih percentilnih krivuljah, ki jih pediater preverja ob rednih pregledih, vendar: Vsak dojenček je edinstven, zato so lahko zgornje številke samo okvirne. Nekateri dojenčki rastejo hitreje, drugi počasneje, kar je lahko povsem normalno.
Če je vaš dojenček bistveno pod ali nad temi okvirji, je priporočljivo posvetovanje s pediatrom. Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje.
Posvetujte se s pediatrom, če dojenček:
- ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo,
- ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita,
- kaže izrazito zmanjšano aktivnost.
Če dojenček zavrača hranjenje ali se med njim počuti nelagodno, obiščite pediatra, ki bo ocenil stanje in predlagal ustrezno ukrepanje, kot so prilagoditve prehrane ali dodatne preiskave. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav.
Dejavniki, ki vplivajo na telesno težo dojenčka
- Genetika: Teža in velikost staršev vplivata na dojenčkovo telesno težo, saj lahko večji starši rodijo večje otroke.
- Trajanje nosečnosti: Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo običajno nižjo težo, medtem ko tisti, rojeni po predvidenem terminu, pridobijo več teže.
- Prehrana matere: Ustrezna prehrana med nosečnostjo je ključna. Podhranjenost lahko povzroči nižjo težo, prekomerno hranjenje pa višjo težo otroka.
- Zdravje matere: Gestacijski diabetes, visok krvni tlak in druge bolezni lahko vplivajo na težo dojenčka.
- Število dojenčkov: Dvojčki ali trojčki so običajno manjši, ker si delijo hranila in prostor v maternici.
- Kajenje, alkohol in droge: Ti dejavniki lahko povzročijo nižjo težo in zaplete pri razvoju.
- Stres med nosečnostjo: Povišan stres lahko vpliva na rast ploda in povzroči nižjo porodno težo.
Primer skrbi glede pridobivanja teže pri šestmesečnem dojenčku
Mamice smo velikokrat zelooo zaskrbljene, če naš dojenček pridobiva dovolj na teži. Prve dni in tedne je veliko govora okrog prirasti teže. Koliko je dovolj? Ali je sploh dovolj? Poudarjamo: niti dva dojenčka si nista enaka! Dojenček prve dni izgublja težo, saj je rojen z več tekočinami, ki se izločajo po rojstvu. Normalna izguba teže traja do 8 dni, je pa še ok, da izgubi do 10 % porodne teže. Do 8. Vsak dojenček napreduje v svojem ritmu, po svoji krivulji rasti. Bistveno je, da prve dni dojenčka pristavljaš čim pogosteje, obenem pa lahko spremljaš njegove pleničke, če si zaskrbljena. Po 5. Dnevu v primeru zaskrbljenosti spremljaj, če je vsaj 5 polulanih pleničk v 24 urah. Prav tako je važno, da ti dojenček sam pokaže, da bi jedel. To pomeni, da se sam zbuja in ga ne rabiš zbujati ti. Podojev naj bo vsaj 8 na dan, še bolje je, če jih je več. Saj vemo - prve mesece imajo dojenčki “cluster feeding” (večkrat po malo). V začetku je najbolj normalno, da je čim več podojev in manjših količin (oziroma krajšega časovnega intervala). Ko jo dvigneš, da veš, da je polulana.
Glavna karakteristika otrok je rast. Ko rečemo, da otrok raste, ne mislimo le pridobivanje mase, temveč to zajema tudi razvoj t.j. pridobivanje nekaterih kvalitet in veščin, ki se šele razvijajo. V prvih mesecih življenja pogosto uporabljamo kot glavni kriterij rasti in razvoja pridobivanje na teži in dolžini. Za oceno harmonične rasti obstajajo različne tabele in drugi pripomočki. Poznamo tudi različne "formule". Pričakovane vrednosti za težo in višino so tiste, ki jih najpogosteje izmerimo pri največjem številu otrok določene starosti in spola. Vedno pa imamo tudi odstopanja, ker gre za biološke pojave. Na rast vpliva mnogo dejavnikov. Če naštejem nekatere, so to: geni, spol, letni čas, rasa, ekologija, prehrana, bolezni… Rast je najhitrejša v prvih mesecih življenja. Na splošno pa velja, da dojenček v prvem trimesečju svojega življenja pridobi približno 750 gramov na mesec. Pozneje ta prirastek pada. Po 5. mesecu pridobi približno 500 gr. na mesec. V prvih mesecih pridobi približno 3 cm dolžine na mesec, na koncu prvega leta starosti pa je daljši za približno 25 cm. Enostavna formula za oceno teže je tudi ta, da otrok star 5 mes. podvoji svojo porodno težo, ko je star 12 mes. Če ocenimo, da je otrok na teži pridobil premalo, po navadi poiščemo vzroke in jih poskušamo odstraniti. Verjetno ste ali pa boste skupaj z vašim pediatrom poskušali ugotoviti vzrok izmerjeni teži vašega dojenčka, ki je manjša od pričakovane in ga boste tudi uspešno premagali. Mogoče nimate dovolj mleka in bi bilo dobro dodajati kakšno humanizirano mleko. Mogoče je prisoten kak drug vzrok. Rad bi opozoril, da sem v praksi srečeval primere, ko sta starša razrešila prehrambene zagate in je dojenček pridobil zaželeno težo. Po tem pa sta ga pretirano hranili v strahu, da se ne bi ponovilo. Vašem dojenčku želim primerno težo in vas lepo pozdravljam.
tags: #pridobivanje #na #tezi #dojencek