Rdeča pesa, ta živahna in sladka zelenjava, je pogosto nepričakovana zmagovalka na krožnikih najmlajših. Medtem ko starši s skrbjo spremljajo prehrano svojih otrok, je ta zelenjava, ki jo otroci tako radi jedo, izjemno dragocen vir hranil in koristi za njihov razvoj. Njeno sladkast okus, ki ga imajo otroci naravno radi, jo naredi idealno za uvajanje v mešano prehrano, saj se pogosto izkaže za bolj sprejemljivo kot druge zelenjave z manj intenzivnim okusom. Z uvajanjem rdeče pese v prehrano dojenčkov lahko poskrbite za bogat vnos vitaminov, mineralov in vlaknin, ki so ključni za njihovo rast in razvoj.
Zakaj imajo otroci radi rdečo peso?
Otroci se rodijo z naravno nagnjenostjo k sladkim okusom, kar je evolucijska prednost, saj sladki okusi pogosto nakazujejo na energijsko bogata in varna živila. Rdeča pesa je ena redkih zelenjav, ki se ponaša s polnim, naravno sladkastim okusom, podobno kot korenček. Ta sladkost jo naredi izjemno privlačno za dojenčke, ki se navajajo na nove okuse in teksture v okviru uvajanja goste hrane. V primerjavi s zelenjavo, kot so bučke, špinača ali cvetača, ki imajo bolj nežen ali celo nekoliko grenak okus, rdeča pesa ponuja takojšnje zadovoljstvo, kar jo postavi na vrh seznama priljubljenih zelenjav pri otrocih. Ta naravna preferenca je pomemben dejavnik pri zagotavljanju, da otroci zaužijejo dovolj hranilnih snovi, tudi če so pri drugih zelenjavah bolj izbirčni. Poleg tega, da je okusna, ima rdeča pesa tudi izjemno močno in živo barvo, kar lahko še dodatno spodbudi zanimanje dojenčka za hrano. Znanstveno je dokazano, da imajo dojenčki več brbončic kot odrasli, zato je obdobje od 6. do 12. meseca, ko se dojenček seznanja z novo hrano in novimi teksturami, odlična priložnost, da otroka naučite vzljubiti okusno in zdravo hrano.
Zgodovina rdeče pese: Od zdravilne rastline do kulinarične zvezde
Zgodovina rdeče pese sega tisočletja v preteklost. Že pred 4000 leti so jo v Babiloniji gojili pod imenom mangold. V antični Grčiji in Rimu je bila cenjena predvsem zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Šele v šestnajstem stoletju pa je rdeča pesa pridobila širšo prepoznavnost kot vrtnina in se začela bolj pogosto uporabljati v kulinariki. Njena prilagodljivost in vsestranskost sta ji omogočili, da je ostala pomemben del prehrane skozi stoletja, od starodavnih civilizacij do sodobnih kuhinj. V starodavnih civilizacijah so namreč jedli predvsem liste pese, gomolj pa uporabljali le v medicini, za zdravljenje glavobolov in zobobolov. Danes v prehrani uporabljamo kuhano ali surovo peso, medtem ko je ta še vedno cenjena v zdravilstvu.
Shranjevanje rdeče pese: Ohranjanje svežine in hranil
Rdeča pesa je krasen gomolj, ki ga je mogoče enostavno pridelati na domačem vrtu in shraniti za uporabo čez zimo. Za dolgotrajno shranjevanje je idealno, da gomolje zasujemo z mivko in jih shranimo v kleti pri temperaturi med 5 in 8 stopinj Celzija, kjer zrak dobro kroži. V mivki lahko pesa ohrani svojo svežino 6 do 8 tednov. Ta metoda shranjevanja je še posebej dragocena, če želimo izkoristiti zdravilne prednosti surove rdeče pese, saj iz svežih gomoljev iztisnjen sok ohrani večino vitaminov in mineralov. Iz kilograma sveže pese lahko pridobimo približno pol litra svežega soka.
Alternativno lahko peso shranimo tudi kuhano. V tem primeru jo narežemo na kolobarje, okisamo in vložimo v kozarce, pogosto z dodatkom kumine za aromo. Tako pripravljena pesa lahko zdrži do naslednje sezone, ko so na voljo sveži pridelki. Če želimo ohraniti čim več zdravilnih učinkovin, je priporočljivo rdečo peso le na kratko podušiti. Zelenjave, ki jo lahko uživamo surovo, ne potrebujemo dolgo termično obdelovati. Kljub temu, da je vložena pesa priročnejša, vsebuje manj vitaminov in mineralov kot sveža, a je zato kuhana rdeča pesa dober, če ne že kar boljši vir hranilnih snovi kot surov plod. Količina mineralov se poveča, razmerja vitaminov ostanejo praktično nespremenjena, zaznavna je le rahla izguba folne kisline.
Kulinarična vsestranskost rdeče pese: Od kašic do sokov
Rdečo peso lahko pripravimo na nešteto načinov, kar potrjuje njeno kulinarično vsestranskost. Najbolj priljubljeni sta uporaba v solatah in priprava sveže iztisnjenega soka. Lahko jo tudi olupimo in podušimo, pri čemer se njen naravni sladkast okus še dodatno poudari, kar jo naredi primerno celo kot sladico ali pa kot prilogo. Koščke rdeče pese lahko preprosto pripravimo kot okusno omako za testenine, obogateno z olivnim oljem.
Za dojenčke je rdeča pesa odlična izbira, saj jo lahko pripravimo v različnih oblikah. Ena izmed najbolj priljubljenih je kašica iz banane, rdeče pese in borovnic. Ta kašica slastnega okusa ter močne in žive barve je primerna tako za prve kašice dojenčkov, starejših od šest mesecev, kot tudi za večje otroke. Gre za izviren in eden izmed najbolj priljubljenih receptov otroških kašic, zato ga obvezno vključite v dojenčkov jedilnik.
Recept za kašico iz banane, rdeče pese in borovnic (za 1000 ml):
- 1 velika rdeča pesa, skrtačena, olupljena in nasekljana
- 300 g svežih ali zamrznjenih borovnic
- 2 zreli banani, olupljeni in narezani
- Materino mleko ali mlečna formula po potrebi
Priprava:
- V kozico nalijte vodo približno pet centimetrov visoko in jo na močnem ognju zavrite. Peso naložite v parno košarico in jo postavite v kozico. Peso pokrito soparite približno 15 minut, da se zmehča, pri čemer po potrebi dolijte še malo vode. Nato v košarico razporedite še borovnice in banano ter pokrito soparite še nadaljnje dve do tri minute, da se tudi borovnice in banana zmehčajo. Košarico odstranite in pustite, da se sadje in zelenjava ohladita, tekočino pa obvezno prihranite.
- Peso, borovnice in banano preložite v multipraktik ali stoječi mešalnik in zmeljite do gladkega. Če je kašica pregosta, ji po žlicah dodajajte prihranjeno tekočino ali materino mleko oz. mlečno formulo. Kašica mora biti lepo tekoča - kot gladka jabolčna čežana.
- Kašico takoj postrezite dojenčku oz. otroku. Če jo boste shranili v nepredušno posodo, jo lahko hranite dva dni v hladilniku, lahko pa si tudi pripravite otroške porcije in jih zamrznete. Zamrznjene porcije so uporabne do tri mesece.
Poleg kašic je rdeča pesa odlična tudi v obliki pireja. Za pripravo osnovnega pireja iz rdeče pese za dojenčke potrebujete:
- 2 majhni sveži glavni rdeče pese
- 1 jabolko
- 1 majhen krompir
Rdečo peso, jabolko in krompir olupite in narežite na kocke. Najprej na pari kuhajte krompir in peso, proti koncu dodajte jabolko, saj je mehkejše. Skuhano zelenjavo in sadje nato pretlačite do želene konsistence.
Za hitrejšo pripravo lahko uporabite tudi kuhano rdečo peso, ki jo najdete v trgovinah. To le sesekljajte in ponudite. Za dojenčke, ki že uživajo kuhan krompir, lahko skuhate peso posebej, jo olupite in pretlačite. Nato jo naribate na najmanjših luknjicah ribeža. Dodate lahko malo bučnega olja (par kapljic, saj je okus močan), malo soli in navaden jogurt. Ta kombinacija je priljubljena tudi med odraslimi.
Druga možnost je, da rdečo peso, korenček, jabolko, nadzemno kolerabico in krompir dušite na koščke narezane skupaj. Če želite, da se železo dobro absorbira, poskrbite, da je zraven vitamin C - stisnite malo limone ali narežite svež peteršilj, ko je jed že kuhana.
Nekateri priporočajo tudi pripravo njokov iz rdeče pese. Za recept potrebujete 300 gramov rdeče pese, 300 gramov krompirja in 300 gramov moke (po želji še sol in druge začimbe). Rdečo peso in krompir skuhate (ali spečete), nato pa pretlačite in dodate še moko ter pregnetete. Več moke pomeni bolj trdo testo in prav takšne njoke, zato naj v pesi ne bo veliko vode. Bolj ko mesite, bolj lepljivo bo testo. Iz mase nato oblikujete valj, ki ga razrežete na njoke in jih oblikujete po želji (lahko jih pritisnete ob vilico in ustvarite rebrast videz).
Sveža rdeča pesa je prav tako lahko del otrokovega jedilnika. Rdečo peso zelo na drobno naribate, zraven dodate naribano jabolko, malo pokapljate z limoninim sokom, lahko tudi sladkate, če želite. Ta recept je priljubljen pri otrocih, starih 18 mesecev.
Naravna dodatna moč iz rdeče pese
Zdravilni učinki rdeče pese: Naravna lekarna za telo
Zdravilne lastnosti rdeče pese so bile poznane že v antiki, sodobne znanstvene raziskave pa te koristi le še potrjujejo. Rdeča pesa je bogata z nitrati, ki se v krvi pretvorijo v dušikov oksid, kar lahko pozitivno vpliva na krvni tlak in cirkulacijo.
Krepitev imunskega sistema: Zaradi bogate vsebnosti vitaminov in mineralov rdeča pesa učinkovito krepi imunski sistem. Spodbuja apetit in izločanje žolčnih sokov, kar je še posebej pomembno v zimskem času, ko poleg gurmanskega užitka nudi tudi preventivno zaščito pred prehladnimi obolenji in okužbami.
Lajšanje prebavnih težav: Sok rdeče pese je lahko v pomoč pri težavah s slabostjo, bruhanjem in drisko. Ob bruhanju in driski nadomešča izgubljeni kalij in pomaga uravnavati njegovo količino v telesu, hkrati pa pomaga pri nadomeščanju izgubljenih mineralov, ki jih telo med temi težavami hitro izgublja. Dodatek čajne žličke limone v svež pesin sok lahko še poveča njegov blagodejni učinek. Kljub temu je pomembno, da s količino soka ne pretiravamo; kozarec na dan je običajno dovolj.
Pomaga pri zaprtju: Rdeča pesa je bogat vir prehranskih vlaknin, predvsem netopne celuloze, ki blagodejno vpliva na peristaltiko črevesja. Vključitev manjšega gomolja kuhane rdeče pese v večerni obrok lahko pripomore k boljši prebavi. Vendar pa je za celostno obravnavo zaprtja ključna sprememba prehranjevalnih navad, zadostno uživanje tekočine in redna telesna aktivnost. Rdeča pesa v tem procesu doprinese pomembno količino vlaknin.
Vpliv na raven holesterola in krvni tlak: Prehranske vlaknine v rdeči pesi dokazano zmanjšujejo raven holesterola v krvi. Topne vlaknine namreč vežejo holesterol v prebavilih in ga pomagajo izločiti iz telesa. Redno uživanje rdeče pese prav tako pripomore k normalizaciji krvnega tlaka.
Pomoč pri slabokrvnosti: Rdeča pesa je odličen vir železa rastlinskega izvora, ki je ključno pri zdravljenju anemije. Čeprav je železo iz živalskih virov bolje absorbirljivo, rdeča pesa predstavlja pomemben prispevek k dnevnemu vnosu. Dodatek vitamina C, ki je naravno prisoten v rdeči pesi ali ga dodamo v obliki limoninega soka, še dodatno poveča absorpcijo železa.
Lepota kože, las in nohtov: Redno uživanje rdeče pese lahko vidno izboljša stanje kože, las in nohtov, ki postanejo bolj sijoči in prožni.
Bogastvo folne kisline: Rdeča pesa je, poleg špargljev, med najbogatejšimi viri folne kisline (vitamin B9). Ta ključno sodeluje pri celični delitvi, rasti tkiv, nastajanju žolčne kisline in tvorbi rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik po telesu.
Rdeča pesa ima številne varovalne učinke na telo, med drugim ohranja prožnost ožilja, pospešuje rast in obnavljanje celic ter pomaga pri razstrupljanju telesa. Je bogata z antioksidanti, magnezijem, natrijem in betaminom, zato skrbi tudi za zdravje srca. Rdeča pesa vsebuje veliko sladkorja, na 100 gramov plodu je ta enakovredna kar celi žlički sladkorja, saj je sorodnica sladkorne pese. Bogata je z antikancerogenimi snovmi, njeno redno uživanje pa čisti telo in izloča strupe iz jeter in ledvic. Zaradi vseh teh lastnosti spada med najbolj koristne vrtnine na svetu.
Hranilna vrednost rdeče pese
Kljub svoji sladkosti rdeča pesa vsebuje relativno malo sladkorja (okoli 10 %) in je energijsko nizko živilo. Na 100 gramov vsebuje:
- 42 kcal
- 9,6 g ogljikovih hidratov
- 1,6 g beljakovin
- 1 g maščob
- 1,5 g vlaknin
- 1,0 mg železa
- 27 mg kalcija
- 270 mg kalija
- 20 i. E. vitamina A
- 53 mikrogramov folne kisline
Je odličen vir prehranskih vlaknin, folne kisline, železa in vitamina A ter dober vir vitamina C (10 mg) in betaina, naravnega rdečega barvila, ki deluje kot močan antioksidant.
Uvajanje rdeče pese v prehrano dojenčkov: Pomembna opozorila
Priporočila glede uvajanja rdeče pese v otroško prehrano se po svetu razlikujejo. V Veliki Britaniji jo dojenčki uživajo že po dopolnjenem šestem mesecu starosti, medtem ko so v ZDA bolj konservativni in jo priporočajo po osmih mesecih zaradi vsebnosti nitratov. V Sloveniji se pogosto priporoča, da se z rdečo peso začne med osmim in desetim mesecem starosti, po posvetu s pediatrom. Za začetek je priporočljivo ponuditi manjše količine kuhanega pireja iz rdeče pese, ki ga lahko zmešate s krompirjem ali drugo že poznano zelenjavo.
Pri dodajanju goste hrane je priporočljivo začeti z zelenjavo blagih barv, ki so prisotne v domačem okolju, kot so krompir, korenje in bučke. Za začetne obroke rdeča pesa vsekakor ni primerna. Po občutku jo lahko začnete dodajati med osmim in desetim mesecem starosti. Pesa je zaradi visoke hranilne vrednosti vsekakor dober dodatek otroški hrani, s svojo škrlatno barvo pa bo videz obrokov še dodatno popestrila.
Sok rdeče pese je zelo koncentriran, zato je pomembno začeti z manjšimi količinami, še posebej, če ga otrok uživa prvič. Priporoča se začeti z nekaj žlicami na dan in postopoma povečevati količino. Za otroke do 5. do 15. leta starosti se priporoča največ 1 dl soka na dan, za odrasle pa do 3 dl.
Ob rednem uživanju rdeče pese ali njenega soka se lahko urin in blato obarvata rdeče. To je povsem normalno in neškodljivo, saj gre za izločanje naravnega barvila.
Na trgu so na voljo tudi pripravljeni sokovi iz rdeče pese, kot je BIO sok Dr. Steinberger. Ti sokovi so narejeni iz skrbno izbranih biološko pridelanih surovin in so polnjeni brez dodane vode, sladkorja ali drugih dodatkov. Pomembno je, da pred uporabo steklenico pretresete, saj usedlina na dnu vsebuje bogata hranila. Priporočajo ga za otroke starejše od 4 let, vendar so pediatri v primeru biološko pridelane rdeče pese pogosto mnenja, da je lahko v manjših količinah primeren tudi za mlajše otroke, po posvetu z zdravnikom. Upoštevati je treba, da nekatere proizvajalce obvezujejo zakonske določbe, da na izdelke dodajo opozorilo o neprimernosti za otroke, tudi če je rdeča pesa biološko pridelana, zaradi splošne uporabe pesticidov pri pridelavi te zelenjave.
Vedno je pomembno hrano prilagajati tudi otrokovemu okusu in opazovati, kako se na novo hrano odziva njegov prebavni sistem. Če pa želite svojemu telesu in jetrom to jesen privoščiti odlično razstrupljanje, si obvezno pripravite svež sok rdeče pese! Za pripravo soka vedno poiščite svežo in čvrsto peso z nepoškodovano skorjo. Sok je najbolje piti zjutraj na prazen želodec. Operite vse sestavine in jih narežite na manjše kose, da se prilegajo vašemu sokovniku. Nato sok pri največji hitrosti dobro premešajte in ga precedite skozi gazo. Sok je najbolje popiti takoj ali v 48 urah.