Naravni porod je proces, ki ga večina žensk doživlja kot vrhunec svojega reproduktivnega obdobja. Kljub temu pa se pogosto soočamo z napačnimi prepričanji in pomanjkanjem celovitega razumevanja, kaj naravni porod v resnici pomeni in kako se nanj najbolje pripraviti. Splošno prepričanje je namreč, da nosečnica čim dlje časa vadi na klasičen način, le da to vadbo malce prilagodi, na primer ne dela več trebušnjakov, ne dviguje težkih uteži ipd. Vendar pa je priprava na naravni porod bistveno bolj kompleksna in obsežnejša od zgolj prilagajanja obstoječih vadbenih rutin. Gre za holističen pristop, ki zajema gibanje, dihanje, prehrano, mentalno pripravo in razumevanje telesnih procesov, ki vodijo do rojstva.
Zakaj zgodnja in celostna priprava na naravni porod?
Številne nosečnice se na delavnice in specifično vadbo za nosečnice pridružijo šele v zadnjem trimesečju, kar nato obžalujejo. Vse uporabno znanje, pridobljeno na takšnih programih, bi s pridom lahko uporabile že od prvega dne nosečnosti dalje in si tako prihranile marsikatero težavico. Prav tako velja za vadbo. Posebej zasnovana vadba za nosečnice ni zgolj prilagoditev klasične vadbe, ampak gre za precej drugačno in širšo vsebino oziroma filozofijo, ki se osredotoča na specifične potrebe nosečnice in pripravlja telo na porod.
Prvi mesec nosečnosti je ključen za organogenezo, torej razvoj organov zarodka. Narava v tem času s slabostmi in utrujenostjo poskrbi, da upočasnimo svoj tempo in damo telesu ter zarodku možnost, da ustvarita najboljše. Vendar to ne pomeni popolne neaktivnosti; gibanje je absolutno pomembnejše od mirovanja, pri čemer pa ni popolnoma vseeno, kakšno je to gibanje.
Drugi ključni razlog za zgodnjo pripravo je učenje boljših gibalnih in dihalnih navad, s čimer se lahko izognemo kasnejšim nosečniškim težavam, kot so išias, zatekanje, bolečine in diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic). Sodobna nosečnica, ki veliko časa preživi v sedečem ali drugem prisilnem položaju, se pogosto sooča s težavami, ki se v nosečnosti še toliko bolj izrazijo. Idealno bi bilo, da bi ženska svoje telo začela pripravljati za nosečnost že pred nosečnostjo - tako z vidika gibanja kot z vidika prehrane.
Tretji razlog tiči v tveganju ‘poškodb’ pri klasični vadbi. Če nosečnica nadaljuje s klasično vadbo, kjer inštruktorji niso usposobljeni prilagoditi vadbe njenim potrebam, lahko nehote izvaja določene vaje, ki povzročijo težave. Na primer, izogibanje trebušnjakom in izvajanje plankov lahko privede do diastaze rektusov in/ali popkovne kile. To lahko vpliva na slabšo stabilizacijo telesa, večji trebušček, neustrezno namestitev ploda in posledično težji porod ter počasnejše okrevanje. Težave pa niso nujno vezane le na vrsto vadbe, ampak lahko izvirajo tudi iz načina izvedbe.
Četrti razlog je zagotavljanje dobre lege ploda in pravilne postavitve maternice v telesu. Držo telesa in način (ne)gibanja nosečnice določata prostor za razvoj ploda. Fiziološka norma za optimalno lego ploda je ‘fleksija’, v kateri se plod telesno najbolje razvija in najlažje rodi. Ker le malo ljudi v današnjem svetu ima dobro držo, je še toliko bolj pomembno, da nosečnica začne z osveščanjem lastne drže in učenjem pravilnega sklanjanja, sedenja, nošenja in dvigovanja čim prej.
Številne raziskave potrjujejo, da je ustrezna vadba za nosečnice koristna tudi za plod, čeprav se pogosto ne zavedamo, kako pomembno je gibanje za otroka v maternici. Osnovni razlog za treninge na splošno je biti v formi, kondicijsko in estetsko. Ženske želijo to ohranjati čim dlje v nosečnost, saj si vadbo za nosečnice predstavljajo bolj kot nek omejen vadbeni režim, ki ga je potrebno upoštevati, ko trebušček že fizično ovira. Nekatere se tudi ne želijo takoj ‘odpovedati ugodju’ in priljubljenim aktivnostim.
Vadba za nosečnice: Več kot le prilagoditev
Naša vadba za nosečnice ni zgolj prilagoditev klasične vadbe, ampak se osredotoča na ključne telesne funkcije, ki so pomembne med nosečnostjo in porodom. Poskrbimo, da telo uspešno požene vensko kri iz spodnjih okončin ter limfo, ki je naš filtrirni sistem. Posebno pozornost namenjamo sproščanju ligamentov maternice. Ligamenti maternice imajo namreč to lastnost, da so na pol mišice, na pol ligamenti, in zaradi svojih mišičnih lastnosti se lahko spazemirajo.
Upamo si celo trditi, da bi bili vsi ljudje lahko v veliko boljši formi, če bi celo življenje vadili po principih vadbe za nosečnice, namesto na način, kot sicer trenirajo. To ponazarja primer mamice treh porodov s štirimi otroki, ki je po enem letu in pol po zadnjem porodu začela z HIIT vadbo. Kljub kakovostni vadbi inštruktorjev, tako ona kot njena inštruktorica nista vedeli, da ima mamica veliko diastazo rektusov. Šele ko je opravila test po metodi Vadbene klinike, je ugotovila, da je nekaj narobe. V določenih položajih se ji je namreč naredil izbočen greben, kar je opazila pri številnih vajah. Ko je opozorila inštruktorico, ji ta ni znala pomagati. S tem si je verjetno nehote poslabšala diastazo.
Veliko žensk trenira, ne da bi se zavedale, da se dogajajo neželene spremembe, na primer potiskanje medeničnih organov navzdol. Te kompenzacije postajajo vse težje, ko je ženska bolj noseča. Gibanje osvobaja, vendar lahko prevelika aktivnost drastično poslabša simptome. Absolutni počitek pa je druga skrajnost. Med ‘prisilnim’ počitkom medenica postane rigidna, dihanje upeša, mišice atrofirajo, sklepi se slabše podmazujejo, noge lahko otekajo in pojavijo se krvni strdki. To ni dobro ne za mater ne za plod, bistveno oteži porod in poporodno okrevanje.
Na Vadbeni kliniki smo prepričani, da za vsako stanje nosečnice obstaja določen način gibanja. Tudi v ležečem položaju ali na boku lahko nosečnica izvaja dihalne vaje (medenično dihanje), odpira in zapira kolena, drsi z nogo po oporni površini, se pretegne v položaju ‘školjkice’, gre v oporo na vse štiri in samo diha v trebušček ter ga sprošča ali se nežno ziba v bokih. Takšno gibanje je majhno po obsegu in intenzivnosti, a zelo veliko po blagodejnih učinkih na telo.
Sama sem v obeh nosečnostih vadila dobesedno do zadnjega dne. Bolj ko se bliža porod, bolj je nosečnica okorna, težka, zasopla. Nekatere nosečnice menijo, da je dobro v zadnjih tednih počivati. Nič ni narobe s počitkom, vendar celodnevni počitek nima dodane vrednosti. Telo mora ostati prožno in gibljivo. Limfa mora krožiti, venska kri se mora vračati k srcu, otrok se mora začeti spuščati. Vse to je gibanje. V zadnjih dneh pred porodom je zato idealno združiti oboje v enaki meri.
Priprava na porod: Več kot le fizična pripravljenost
Vsak porod je drugačen in vsaka ženska ga drugače občuti. Način poroda ni vnaprej zapečatena usoda, na katero nimamo vpliva, niti ni tako preprost proces, čeprav je naraven. Nanj se moramo pripraviti. Nepoznavanje dejstev in nepripravljenost lahko privedeta do zapletov, kot je bil urgentni carski rez. V praksi vidimo, koliko raztrganin oziroma epiziotomij je prisotnih, koliko pritiskov na fundus (pritisk porodnega osebja na trebuh), ko bi se temu lahko izognili.
Porodne poškodbe, kot so raztrganine III. stopnje, ki segajo do anusa, se da v veliki meri preprečiti s pravilnimi položaji, načinom dihanja in pritiskanja, ki ne zahtevajo prekomernega pritiska na tkiva. Presredek je dobro že v nosečnosti začeti pripravljati na porod. Treba je vedeti, na kakšen način izvajati keglove vaje, da se mišice medeničnega dna preveč ne zakrčijo oziroma da jih znamo tudi sprostiti. To je med porodom še toliko bolj pomembno, saj ko ob iztisu aktiviramo trebušne mišice, se mišice medeničnega dna avtomatsko aktivirajo, če jih zavestno ne znamo sprostiti. Če potiskamo plod v toge mišice, ki jih hkrati držimo v kontrakciji, se bodo vdale tako, da se raztrgajo. Pri tem šteje tudi položaj mame.
Če se osebje odloči za pritisk na fundus ali uporabo vakuuma, so raztrganine oziroma epiziotomija praktično neizogibne. Porodni proces je potrebno gledati kot celoto, zato šteje vse, kar se dogaja s porodnico že ob vstopu v porodnišnico. Vsaka odločitev (intervencija) šteje.
Porodnišnično osebje vam bo morda zagotavljalo, da epiziotomija (rez vaše nožnice) lahko prepreči hujše raztrganine, kar pa že dolgo ni več stoodstotno res. Vnaprejšnji rez lahko ravno nasprotno povzroči, da se tkivo tam naprej raztrga. Porod se sicer pospeši, kar je dobro za osebje, a največkrat slabše za porodnico, saj se morajo tkiva okoli reza hitreje raztegniti (nenaravno) in to lahko povzroči škodo. Pri porodu brez epiziotomije se sicer lahko pojavijo manjše raztrganine, a te se največkrat zacelijo brez šivov ali z minimalnim številom šivov in ne predstavljajo grožnje za delovanje medeničnega dna.
Kaj pripomore k tem neželenim posledicam? Osebje, okolje, porodnišnica. Pozanimajte se, katera porodnišnica ima najmanjši delež epiziotomij in carskih rezov. Osebje je lahko prijazno ali neprijazno, lahko je z vami, ko ga potrebujete, ali pa z drugo porodnico. Lahko se zgodi, da se osebje zamenja (izmena), ko se nanj navadite in mu zaupate. Prisotnost partnerja in/ali dule je zato zelo zaželena.
Pritisk na fundus maternice je manever babic in porodničarjev, pri katerem izvedejo pritisk na zgornji del maternice, da bi se otrok lažje rodil. Nepravilno potiskanje in dihanje (potiskanje z zadrževanjem diha, tako imenovano ‘purple pushing’) je strogo rezervirano samo za zadnjo fazo iztisa na ‘povelje’ babice. Sicer tvegamo raztrganine, povešene medenične organe, inkontinenco. Dobro je spoznati tehnike dihanja (za različne porodne faze) s tehnikami iztisa že v nosečnosti.
Položaj telesa med porodom je ključen. Ležanje na hrbtu v večini primerov ni ‘naraven’ položaj za rojevanje. Pri takšnem položaju se medenični obroč manj odpre, gravitacija nam ne pomaga, prav tako ‘zaklene’ mišico psoas, ki pomaga iztisniti dojenčka na svet. Prehiter ali prepočasen porod lahko povzroči prekomerni stres na medenično dno, medenični obroč, medenične organe in tudi trebušno steno.
Ko ženske iščejo pomoč s povešenimi medeničnimi organi, inkontinenco ali zlomljeno/bolečo trtico, jih pogosto vprašajo, ali so pri porodu utrpele pritisk na fundus. V večini primerov to potrdijo. Zavedati se moramo, da je pritisk na fundus lahko zločin nad ženskami, če ni nujno potreben. Morda bi bilo dobro, da porodnica v porodnišnici vnaprej ‘opozori’ osebje, da tega manevra ne izvaja, če res ni nujno.
Boljše zavedanje svojih mišic medeničnega dna je prav tako pomembno. Veliko žensk ne občuti svojih mišic medeničnega dna in kako delujejo. Nekatere jih držijo kronično zakrčene, pa se tega sploh ne zavedajo. Vsaka ženska bi morala ozavestiti ta telesni predel. Obvladovanje stresa in strahu je ključnega pomena. Že ob sami misli na porod ženske lahko popade strah, ki zakrči telo in zavira porod. Sama sem iz tega razloga pri prvem porodu vzela epiduralno, ki mi je sicer vzela bolečino, a tudi vse občutke od pasu navzdol, kar je na koncu pripeljalo do carskega reza. Ne trdim, da epiduralna ni dobrodošla, vendar se da veliko narediti na obvladovanju strahov in predstavah o porodu.
Vaje za mišice medeničnega dna med nosečnostjo | Program txt4two | Mater Mothers
Masaža presredka je ena zelo pomembnih priprav na porod. Vaje za lažje odpiranje spodbujajo mobilnost medenice. Vaje za stabilizacijo medenice so izrednega pomena, saj se medenica skozi celo nosečnost po malem pripravlja na porod, sklepi se mehčajo in kaj hitro pride do težav. Vaje za diastazo rektusov omilijo diastazo ali preprečujejo, da bi se toliko povečala, da bi ovirala porod, nato pa jo dokončno saniramo po porodu.
Priprave na porod so zelo pomembne. Ključne tematike vključujejo najem dule, pripravo porodni načrt, pridobivanje dobrih informacij, znanja in širšega vpogleda, kar vam daje moč in svobodo izbire.
Celostna priprava na porod: Programi in pristopi
Obstaja več pristopov in programov, ki nosečnicam pomagajo pri celostni pripravi na porod. Med njimi izstopajo:
Predavanja in delavnice: Priljubljena predavanja, ki močno razširijo pogled na porod in rojstvo otroka, so zbrana na tisoče ur spremljanja porodov in temeljijo na raznolikem znanju. Poudarjajo telesno, miselno, čustveno in duhovno plat nosečnosti, poroda in vstopa v starševstvo. Posebej se posvečajo psihični pripravi, ki vodi od strahu pred porodom do veselja in občutka "Komaj čakam porod!".
Podpora skupnosti: V skupnosti, kjer se združujejo ženske z enakim predvidenim datumom poroda, vlada občutek skupinske podpore in pozitivno vzdušje. Članstvo traja od odločitve za program do enega leta po rojstvu dojenčka.
Osebna podpora doule: Doula nudi prisotnost in podporo, osebne odgovore na vprašanja in je na voljo za aktualne teme. Srečanja v živo nudijo medsebojno podporo, nasvete in dobre namene.
Metode za poglobitev povezave: Posebne vaje, kot so masaža presredka z masažnimi žogicami, vaje za lažje odpiranje medenice in vaje za stabilizacijo medenice, krepijo telo in pripravljajo medenico na porod. Vaje za diastazo rektusov omilijo ali preprečijo povečanje razmika trebušnih mišic. Vaje z vokalizacijo, sproščanjem obraznih mišic in posebna joga, usmerjena na negovanje ženske energije, krepijo telo in pretok energije.
HypnoBirthing®: Metoda, ki ponuja celosten in preverjeno učinkovit odgovor na to, kako spremeniti pogled na porod, priklicati naravne porodne instinkte in porod doživeti mirneje, udobneje in pozitivno. Program vključuje serijo brezplačnih predavanj, ki obravnavajo korenine strahu pred porodom, vpliv uma in telesa, pomen pozitivnih zgodb ter mit o porodni bolečini.
Vadbeni programi za nosečnice: Programi, kot je Fitmami Nosečka, so varni in zasnovani za celotno nosečnost, priporočeni s strani ginekologov, fizioterapevtov in babic. Z vajami krepijo celotno telo, globoke trebušne mišice, hrbet in medenično dno. Programi vključujejo dihalne vaje, sproščanje telesa, vizualizacijo, trening medeničnega dna ter vaje za lajšanje bolečin v križu.
Pomembno je zavedanje, da je priprava na porod proces, ki traja. Ne gre le za fizično pripravo, temveč tudi za mentalno in čustveno. S pravilnim znanjem, podporo in praksami lahko vsaka ženska doseže bolj naraven, lažji in bolj izpolnjujoč porod. Neznanje in strah sta največja ovira, zato je ključnega pomena, da se nosečnice in njihovi partnerji čim bolj informirajo in se proaktivno pripravijo na ta prelomni dogodek. Rojstvo otroka je dogodek, na katerega se morajo pripraviti mama, oče in otrok. Otrok že v nosečnosti zelo potrebuje stik s bodočima staršema, občutek pozornosti, sprejetosti, da je zaželen in ljubljen. To mu zelo pomaga pri razvoju in pripravi na prihod na svet. Zato je ključnega pomena, da se pari na porod začnejo pripravljati dovolj zgodaj in zavestno preživljajo čas nosečnosti, raziskujejo možnosti in se informirajo, dokler niso pomirjeni.