Ko pari naletijo na težave pri zanositvi, se pogosto soočijo z mislijo na umetno oploditev. Ta izraz, čeprav morda sprva zastrašujoč, predstavlja sodobno medicinsko rešitev, ki je številnim parom omogočila izkusiti radosti starševstva. Umetna oploditev ni en sam postopek, temveč obsega vrsto medicinskih posegov in metod, zato je ključnega pomena razumeti, katere metode obstajajo in katera je za vas najbolj primerna. V medicini strokovno govorimo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ali zdravljenju neplodnosti z OBMP.
Različne metode oploditve z biomedicinsko pomočjo
Obstaja več postopkov OBMP, med katerimi so najpogostejši IUI, IVF (vključno z IVF-ICSI) in ET.
Intrauterina inseminacija (IUI)
IUI je metoda, pri kateri zdravnik med časom ovulacije vnese predhodno obdelano semensko tekočino neposredno v maternico. Ta postopek poveča možnost srečanja semenčic z jajčecem in posledično zanositev. IUI je preprost, neboleč postopek, ki se pogosto uporablja pri blagi moški neplodnosti, nepojasnjenih vzrokih neplodnosti ali težavah z ovulacijo.
Zunajtelesna oploditev (IVF) in ICSI
IVF, ali zunajtelesna oploditev, je postopek, kjer se jajčeca oplodijo s semenčicami v laboratoriju, izven telesa. Oplojeno jajčece nato prenesejo v maternico. IVF se uporablja pri različnih vzrokih neplodnosti, ko naravna zanositev ni mogoča.
Naprednejša oblika IVF je IVF z ICSI (intracitoplazmatska injekcija semenčice). Pri tej metodi embriolog z mikroskopsko iglo vnese eno samo semenčico neposredno v jajčece. ICSI je še posebej primeren pri izrazito zmanjšani moški plodnosti ali v primerih, ko je bilo v preteklosti malo ali nič uspešnih oploditev.
Trenutno najnovejša metoda je IMSI, ki omogoča podrobnejši pregled glav spermijev pri 6000-kratni povečavi pred izvedbo ICSI. To omogoča identifikacijo strukturnih nepravilnosti v glavah spermijev, ki niso vidne pri nižjih povečavah.
Prenos zarodka (ET)
ET, ali embriotransfer, je zaključni korak postopka IVF. V tej fazi zdravnik enega ali več kakovostnih zarodkov vnese v maternico ženske. Postopek je hiter, neboleč in običajno ne zahteva anestezije.
Podroben potek postopka zunajtelesne oploditve (IVF)
Postopek IVF je kompleksen in poteka v več fazah:
- Spodbujanje jajčnikov: Postopek se začne s spodbujanjem jajčnikov s hormoni hipofize (gonadotropini) preko vsakodnevnih injekcij. Cilj je doseči rast in razvoj več foliklov hkrati ter s tem zrelost večih jajčnih celic, za razliko od naravnega cikla, kjer običajno dozori le ena celica. Obstajajo različni protokoli za spodbujanje jajčnikov, pri čemer ginekolog določi ustrezne odmerke hormonov glede na predhodne izvide in postopke. Prekomerno odmerjanje hormonov lahko povzroči hiperstimulacijo, ki se pojavi pri 2-10% žensk.
- Ultrazvočna kontrola: Z rednimi vaginalnimi ultrazvočnimi pregledi spremljamo število in rast foliklov, v katerih se razvijajo jajčne celice, ter ocenjujemo debelino maternične sluznice.
- Injekcija "stop": Ko folikli dosežejo optimalno velikost, ženska prejme injekcijo "stop" hormona (običajno hCG), ki zaključi zorenje foliklov. Ovulacija se običajno sproži približno 36 ur po tej injekciji.
- Punkcija foliklov: Dva dni po injekciji "stop" hormona opravimo punkcijo foliklov, s katero pridobimo jajčne celice. Ta poseg je invaziven in lahko boleč.
- Pridobitev in priprava semena: Tekočino s folikli prenesemo v laboratorij, kjer iz foliklove tekočine izoliramo jajčne celice. Medtem partner odda seme, ki ga v laboratoriju pregledajo in pripravijo za oploditev. Uporabljajo se metode, kot je "swim up" ali centrifugiranje, odvisno od kakovosti semena.
- Oploditev in kultivacija: Jajčne celice se v laboratoriju oplodijo s pripravljenimi semenčicami. Po oploditvi se jajčne celice prenesejo v inkubator, ki posnema pogoje v telesu (37°C, tema, vlaga, specifična atmosfera s 6% CO2). Naslednje jutro se preveri oploditev. Oplojene jajčne celice, pri katerih sta vidni dve jedri, se prenesejo v novo gojišče.
- Razvoj zarodka: Po 48 urah se razvije 2- do 6-celični zarodek. Po 4 dneh se razvije 16-celični zarodek, imenovan morula. Peti dan se razvije blastocista, ki ima notranji skupek celic (iz katerega se razvije zarodek) in zunanjo plast celic (iz katere se razvije posteljica).
- Prenos zarodka (ET): Če se celice pravilno oplodijo in razvijajo, se v maternico prenese največ dva zarodka hkrati. Slovenski zakon sicer dopušča prenos do treh zarodkov, vendar se v praksi zaradi želje po zdravi, enoplodni nosečnosti običajno prenašata en ali dva zarodka. Odločitev o številu zarodkov temelji na dejavnikih, kot so starost pacientke, njena konstitucija, stanje maternične sluznice in kakovost zarodkov. Prenos zarodka se lahko izvede drugi, tretji ali peti dan po punkciji jajčnika. Nadštevilne kakovostne zarodke je mogoče zamrzniti za kasnejšo uporabo.
- Podpora lutealne faze: Po punkciji jajčec je delovanje rumenega telesca, ki proizvaja progestagen za pripravo maternične sluznice na vgnezditev zarodka, pogosto nezadostno. Zato se z dodajanjem hormona progesterona v obliki vaginalet podpira delovanje rumenega telesca in vzdrževanje nosečnosti. Progesteron je varen za plod.
Trajanje in zahtevnost postopka
Sam postopek stimulacije jajčnikov traja običajno med dvema in tremi tedni, sledi fertilizacija na dan punkcije. Čeprav sam prenos zarodkov večinoma ni boleč, je celoten postopek, še posebej stimulacija jajčnikov in punkcija, za ženske lahko psihično in fizično naporen. Povečani jajčniki, zadrževanje tekočine v telesu in povečana občutljivost v spodnjem delu trebuha so lahko posledice sistemske hormonske stimulacije.
Uspešnost in dejavniki vpliva
Povprečna uspešnost postopkov IVF se giblje med 25 in 30 % na cikel. Vendar pa je pomembno poudariti, da uspešnost močno upada s starostjo ženske. Po 40. letu starosti uspešnost pade pod 10 %. Zato je ključnega pomena, da se pari ne odlašajo s postopki, saj lahko prepozno iskanje pomoči, ko je genetskega materiala že zelo malo, zmanjša možnosti za uspeh, tudi z najsodobnejšimi metodami.
Nosečnice, ki zanosijo s pomočjo IVF, se pogosteje vodijo kot rizične nosečnosti, vendar sam postopek IVF ne predstavlja dodatnega tveganja. Povečano tveganje je pogosto povezano z drugimi že obstoječimi vzroki ali starostjo ženske.
Dostopnost in kritje stroškov v Sloveniji
Slovenija je po dostopnosti postopkov OBMP edinstvena v svetu. Pari, ki se soočajo z neplodnostjo, so upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega otroka in do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka. Cena enega postopka brez stroškov zdravil znaša okoli 1300 evrov.
Preventiva in ocena plodnosti
Plodnostni potencial je mogoče oceniti v kateremkoli rodnem življenjskem obdobju ženske. Zato je priporočljivo, da pari, ki načrtujejo družino, čeprav morda še ne takoj, razmislijo o oceni svoje plodnosti, da se izognejo morebitnim težavam v prihodnosti.
Sodobna medicina nudi številne rešitve za pare, ki se soočajo z neplodnostjo. Razumevanje različnih metod OBMP, njihovega poteka in dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost, je prvi korak k uspešnemu premagovanju te izziva in uresničitvi sanj o starševstvu.