Skrb za zdravje najmlajših je ena najpomembnejših nalog vsakega starša. Medtem ko si vsak starš želi najti hrano, ki bi jo njegov malček z veseljem jedel, je hkrati ključnega pomena, da ta hrana pozitivno vpliva na njegova prebavila in splošno zdravje. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja vlogi probiotikov, zlasti v prehrani dojenčkov, saj raziskave vse bolj potrjujejo njihove blagodejne učinke. Probiotični jogurt je eden izmed načinov, kako lahko otrokom zagotovimo te koristne mikroorganizme. Vendar pa se vprašanje probiotikov in njihovega vpliva, zlasti v kontekstu nosečnosti, pojavlja kot vse pomembnejše. Kako probiotiki vplivajo na nosečnico in kako lahko prispevajo k zdravju prihodnjega dojenčka?
Razumevanje probiotikov in njihovega vpliva na zdravje
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na naše zdravje. Najpogosteje gre za mlečnokislinske bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije, ki so naravno prisotne v zdravem črevesju. Ti "dobri" mikroorganizmi pomembno vplivajo na zdravje črevesja in igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju uravnotežene črevesne mikrobiote. Dojeni otroci tako po naravni poti prejemajo probiotike v optimalni in individualno prilagojeni sestavi. Vendar pa nedojeni ali delno dojeni dojenčki pogosto potrebujejo dodatno podporo za vzpostavitev uravnotežene črevesne mikrobiote.
V črevesni sluznici se nahajajo številni koristni mikroorganizmi, ki služijo kot ščit pred patogenimi bakterijami in virusi. Probiotiki tvorijo snovi, ki vzdržujejo kislo okolje v črevesni sluznici. Pri kisli pH-vrednosti so možnosti za preživetje patogenih mikrobov bistveno manjše, s čimer probiotiki prispevajo k zmanjšanju števila okužb. Raziskave so pokazale, da dajanje probiotikov, zlasti specifičnih sevov, kot je Lactobacillus reuteri Protectis (LGG), lahko zmanjša število primerov trebušnih krčev pri dojenčkih. Ti sevi se izkažejo kot učinkoviti pri zdravljenju kolik, ki prizadenejo približno 25 % dojenčkov, najpogosteje med 2. in 4. mesecem starosti.
Prebiotiki pa so vlaknine, ki služijo kot hrana za koristne črevesne bakterije. Med prebiotike spadajo galaktooligosaharidi, fruktooligosaharidi in oligosaharidi materinega mleka. Skupaj probiotiki in prebiotiki tvorijo t.i. mikrobiom, ki s pomočjo presnove prebiotikov tvori snovi, kot so kratkoverižne maščobne kisline, ki imajo pomembno vlogo pri zapletenih presnovnih procesih v telesu.
Vpliv poroda in drugih dejavnikov na črevesno mikrobioto
Vzpostavitev zdrave črevesne mikrobiote pri novorojenčku je odvisna od več dejavnikov. Pri vaginalnem porodu dojenček neposredno pride v stik z materino kožo in črevesnimi bakterijami, kar omogoča naravni prenos koristnih bakterijskih kultur. Pri carskem rezu je ta možnost naravnega prenosa omejena zaradi sterilnih razmer v operacijski sobi. V takih primerih je pomembno, da se izkoristi prva ura po porodu za intenziven stik kože s kožo med materjo in otrokom, kar omogoča prenos materinih bakterijskih kultur.
Če so med porodom potrebni antibiotiki, kar se pogosto zgodi pri carskem rezu, se materin mikrobiom spremeni, kar pomeni, da se na otroka prenese manj uravnotežena mešanica bakterijskih kultur. Tudi uporaba antibiotikov pri dojenčku lahko močno poruši ravnovesje v črevesju. Raziskave kažejo, da lahko 11-40 % otrok, ki jemljejo antibiotike širokega spektra, razvije drisko. Zato je ob antibiotičnem zdravljenju priporočljivo, da otrok probiotike jemlje vsaj 7 dni po koncu terapije, z najmanj 2- do 3-urnim razmikom od antibiotika.
What is Gut Microbiota? | GutDr Mini-Explainer
Probiotiki in preprečevanje alergij ter dermatitisa v nosečnosti
Številne raziskave so povezale uživanje probiotikov z manjšimi možnostmi za razvoj alergij in dermatitisa pri dojenčkih. Novozelandski raziskovalci so tako pri otrocih, ki so dnevno uživali jogurt, odkrili 70 odstotkov manjšo možnost za razvoj dermatitisa, ki se v obliki rdeče in luskaste kože ponavadi pojavi pri dojenčkih med 2. in 4. mesecem starosti. Omenjena raziskava ni edina, ki je uživanje jogurta povezala z manjšimi možnostmi za alergijo in dermatitis.
Podobne ugotovitve so predstavili tudi raziskovalci z univerze University of Nottingham in kolidža Imperial College London. V svoji raziskavi so ugotovili povezavo med uživanjem probiotikov med nosečnostjo in dojenjem ter 22-odstotno manjšim tveganjem za razvoj dermatitisa pri otroku. Nedavna raziskava, objavljena v publikaciji PLOS Medicine, nadalje potrjuje, da imajo otroci mamic, ki so med nosečnostjo in dojenjem uživale probiotike, manj možnosti za razvoj dermatitisa kot otroci mamic, ki probiotikov niso jemale. Te raziskave nudijo dodatne dokaze, da probiotiki blagodejno vplivajo na dojenčkov imunski sistem, ki se začne razvijati že v maternici.
Kako lahko probiotiki podprejo dojenčkovo prebavo in zdravje matere v nosečnosti?
Optimalno delujoč črevesni mikrobiom, ki ga sestavljajo probiotiki in prebiotiki, pomembno prispeva k zdravju celotnega telesa. V črevesju probiotiki s presnovo prebiotikov tvorijo snovi, ki imajo pomembno vlogo pri zapletenih presnovnih procesih v telesu, kot so na primer kratkoverižne maščobne kisline.
Idealna kolonizacija otrokove črevesne mikrobiote se odraža v prebavi, pri kateri so napenjanje in trebušni krči manj pogosti, blato je mehko, vendar oblikovano, in se driska ter zaprtje pojavljata zelo redko. Pri dojenih otrocih je blato mehke in kašaste konsistence, kar je normalno in ne pomeni driske.
V nosečnosti se telo sooča z mnogimi spremembami, ki vplivajo tudi na prebavo matere. Zaradi hormonskih sprememb in pritiskov na prebavila se lahko pojavijo težave, kot so zaprtost, napenjanje, zgaga in vetrovi. Vnos probiotikov, zlasti v obliki jogurta, kefirja ali prehranskih dopolnil, lahko pomaga uravnovešiti črevesno floro in tako omili te pogoste nosečniške nevšečnosti. Poleg tega vnos probiotikov med nosečnostjo lahko pozitivno vpliva na razvoj imunskega sistema dojenčka, kar zmanjšuje verjetnost za pojav alergij in atopičnega dermatitisa v zgodnjem otroštvu.
Vpliv nosečniške prehrane na mikrobiom in razvoj dojenčka
Prehrana igra ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravega črevesnega mikrobioma tako pri materi kot pri dojenčku. Med nosečnostjo se potrebe po določenih hranilnih snoveh povečajo, zato je pomembno, da nosečnica uživa raznoliko in uravnoteženo prehrano. Vnos probiotičnih živil, kot so naravni jogurt, kefir, kislo zelje in druga fermentirana živila, je priporočljiv za podporo zdravju prebavil.
Pomembno je tudi zagotoviti zadosten vnos prebiotikov, ki so hrana za koristne bakterije. Ti se nahajajo v vlakninah, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih izdelkih in stročnicah. Z izbiro živil, bogatih s topnimi vlakninami (oves, banana, brokoli, korenje), probiotiki (kefir, jogurt, fermentirana zelenjava) in prebiotiki (manj zrele banane, česen, šparglji, čebula, stročnice), lahko nosečnica aktivno skrbi za zdravje svojega črevesja in posledično za zdrav razvoj svojega nerojenega otroka.
Poleg prehrane vplivajo na mikrobioto tudi genetika, izpostavljenost stresu, spalne navade in seveda nosečnost sama po sebi. Zato je pomembno, da nosečnica celostno skrbi za svoje zdravje in dobro počutje.
Kako izbrati in uporabljati probiotični jogurt za dojenčke in nosečnice?
Čeprav bo potrebno opraviti še več raziskav o vrsti jogurta, ki je najboljša za preprečevanje dermatitisa in alergij, je že zdaj dovolj dokazov, ki pričajo o blagodejnih učinkih jogurta. Naravni jogurt, kefir in pinjenec vsebujejo žive bakterijske kulture. Vendar pa je pomembno vedeti, da mlečni izdelki, kot so sir, kefir, ajran ali pinjenec, pogosto vsebujejo tudi veliko soli in maščob. Zato je na začetku uvajanja goste hrane priporočljivo, da se otrokom živila na osnovi kravjega mleka v splošnem dajejo le v majhnih količinah, še posebej, če gre za slana živila.
Za dojenčke, ki ne prejemajo dovolj probiotikov z materinim mlekom, so na voljo tudi druga prehranska dopolnila. Pediatri vedno bolj priporočajo dodajanje probiotikov v kapljicah, ki so namenjene varnemu, preprostemu in učinkovitemu vzdrževanju ustrezne koncentracije bakterij v črevesju. Te kapljice lahko damo na žlico ali dodamo mleku, vodi ali kateri koli drugi primerni pijači ali hrani, zato so idealne za dojenčke in majhne otroke.
Pri izbiri probiotikov za dojenčke je pomembno upoštevati, da vsi probiotiki niso enaki. Različni sevi imajo različne učinke. Med najbolj raziskanimi in učinkovitimi sevi za dojenčke so LGG (Lactobacillus rhamnosus GG) in Bifidobacterium animalis subsp. lactis. Ti sevi so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju pogostosti kolik, izboljšanju prebave in krepitvi imunskega sistema.
Pomembno je tudi upoštevati, da probiotiki niso čudežno zdravilo, temveč orodje za podporo naravnega ravnovesja v otrokovem telesu. Učinki probiotikov se običajno pokažejo po 2-4 tednih redne uporabe. V zelo redkih primerih lahko pride do začasnih prebavnih težav (napenjanje, mehkejše blato) ob začetku jemanja, kar je znak, da se črevesna mikrobiota prilagaja. Te težave običajno minejo v nekaj dneh.
Za nosečnice je priporočljivo izbrati naravne probiotične jogurte brez dodanih sladkorjev in umetnih arom. Nekateri viri svetujejo, da se z uvajanjem fermentiranih mlečnih izdelkov počaka do 9. meseca ali celo do 1. leta starosti, zlasti v primeru družinske zgodovine alergij. Kravje mleko kot samostojen napitek se običajno priporoča po 1. letu starosti. Vendar pa so probiotični jogurti, ki vsebujejo specifične in raziskane probiotične seve, lahko koristni tudi za nosečnice, saj lahko pomagajo pri prebavnih težavah in krepijo imunski sistem.
Prehranske smernice za dojenčke in probiotiki
Ko otrok začne uživati dopolnilno hrano, je pomembno, da se prehrana postopoma uvaja in da je čim bolj raznolika. Poleg probiotičnega jogurta lahko v prehrano dojenčka vključimo tudi druga živila, bogata s probiotiki, kot so fermentirana zelenjava (kislo zelje), vendar je treba biti previden pri vsebnosti soli. Najboljše možno dopolnilo probiotične prehrane pa so vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih izdelkih in stročnicah. Zadosten vnos tekočine je prav tako ključen za optimalno delovanje prebave.
Pri uvajanju goste hrane je pomembno biti potrpežljiv in otroku ponuditi nova živila večkrat. Če otrok odklanja zelenjavne kašice, jih lahko poskusimo izboljšati z naribanim sirom ali maslom. Če se kremži ob pogledu na sadje, ga lahko zmešamo z mlekom ali jogurtom. Vendar pa je pri izbiri mlečnih izdelkov za dojenčke pomembno upoštevati priporočila glede uvajanja kravjega mleka in njegovih derivatov. Medtem ko nekatere raziskave nakazujejo, da so probiotični jogurti lahko primerni že po 7. ali 8. mesecu starosti, pa nekateri viri svetujejo, da se z uvajanjem fermentiranih mlečnih izdelkov počaka do 9. meseca ali celo do 1. leta starosti, zlasti v primeru družinske zgodovine alergij. Kravje mleko kot samostojen napitek se običajno priporoča po 1. letu starosti.
Nosečniški dnevnik in probiotiki
V nosečniški dnevnik drugo trimesečje lahko zapišete, da traja od 13. do 26. tedna nosečnosti, je pogosto znano kot “zlata doba” nosečnosti, saj se mnoge nosečnice v tem obdobju počutijo bolj energične in simptomi jutranje slabosti se običajno umirijo. To obdobje prinaša tudi nekatere nove spremembe in razburljive trenutke.
Jutranje slabosti bodo redkejše, jejte večkrat po majhnih količinah. V hrani naj bo dovolj balastnih snovi, da bo prebava redna. Izogibajte se gaziranim pijačam, saj povzročajo napenjanje. Pri zgagi, slabi prebavi, napenjanju pijte janežev in komarčkov čaj, ki umirjata vetrove.
V drugem trimesečju bo uriniranjemalo manj pogosto kot v prvem trimesečju. Redno krepite mišice medeničnega dna (Keglove vaje). Ne dvigujte težkih bremen, če že, pa ob dvigovanju, kašlju ali kihanju aktivirajte premo mišico v trebuhu in stisnite medenične mišice.
Zaprtost je pogosta težava, zato se redno rekreirajte. Jejte zelenjavo, sadje, polnozrnati kruh (pirin ali graham), mlečne izdelke (navadni ali probiotični jogurt, kislo mleko), mlečni sladkor (laktoza), suhe slive ali namočeno laneno seme (če je prebava redna) in pijte dovolj vode.
Običajno se v tem času poveča apetit, zato izbirajte pestro prehrano. Izogibajte se kalorični hrani. Pomembna je kakovost, ne količina hrane. Uživajte živila, bogata z beljakovinami (meso, ribe, prekuhana jajca, trde sire) ter zelenjavo in sadje (bodite pozorni, sadje lahko vsebuje veliko sladkorja, npr. grozdje). Izbirajte živila z nizkim glikemičnim indeksom. Pijte veliko tekočine. Jejte več obrokov, a količinsko manjše. Po jedi ščetkajte zobe, če ščetke nimate vedno s seboj, pa ustno votlino izperite z vodo, da odstranite ostanke hrane.
Probiotični jogurt in druga probiotična živila lahko predstavljajo pomemben del prehrane dojenčkov, saj podpirajo razvoj zdrave črevesne mikrobiote, krepijo imunski sistem in lahko zmanjšajo tveganje za razvoj alergij in dermatitisa. Ključno je izbrati ustrezne probiotične sevi in upoštevati posamezne potrebe otroka ter smernice za uvajanje goste hrane. Vnose probiotikov v času nosečnosti lahko pripomorejo k boljšemu počutju matere in zdravju prihodnjega potomca.
tags: #probijoticni #jogurt #v #noznico #nosecnost