Dojenje, ta naraven in globoko povezan proces med materjo in otrokom, predstavlja več kot le način prehranjevanja. Je temelj za kakovostno življenje, ki prinaša neprecenljive kratkoročne in dolgoročne koristi za zdravje tako otroka kot matere, hkrati pa ima pomembne pozitivne učinke na okolje in družbo kot celoto. Kljub temu, da je dojenje univerzalno priznano kot idealen način hranjenja najmlajših, statistike po vsem svetu kažejo na izzive pri njegovi uveljavitvi v praksi.
Globalni Izazovi v Podpori Dojenju
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF si prizadevata za spodbujanje in omogočanje dojenja po vsem svetu, pri čemer postavljata jasna priporočila: dojenje v prvi uri po porodu, izključno dojenje do šestega meseca starosti ter nadaljevanje dojenja ob uvajanju goste hrane vsaj do drugega leta starosti. Kljub tem smernicam, poročila ob Svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo v začetku avgusta, razkrivajo zaskrbljujoče podatke. Le manj kot 44 % mater poroča o dojenju v prvi uri po porodu, medtem ko le 23 držav dosega priporočilo, da 60 % mater doji dojenčke po dopolnjenem šestem mesecu starosti. V ZDA ta delež znaša le 25 %, v Evropi pa se giblje med 20 in 40 %.
Problematična je tudi podpora institucij. Le 18 % porodnišnic v ZDA sledi desetim korakom za uspešno dojenje po priporočilu UNICEF-a, v Evropi pa je kar 14 držav, kjer nobena porodnišnica ni »novorojenčku prijazna«. Slovenija in Hrvaška se med evropskimi državami ponašata z najvišjim odstotkom dojenčku prijaznih porodnišnic, kar predstavlja pozitiven premik.
Dejavniki, ki Vplivajo na Uspeh Dojenja
Razlogi za zgodnje opuščanje dojenja so kompleksni in segajo od pomanjkanja ustreznih informacij do nezadostne podpore. Agresivno oglaševanje mlečnih formul, ki jih predstavljajo kot nadomestke materinega mleka, predstavlja negativen vpliv, zlasti v ZDA. Kljub temu je najpogostejši razlog za prekinitev dojenja prezgodnji odhod mater na delo. Mednarodna organizacija dela priporoča, da bi matere ostale doma s svojimi dojenčki vsaj 18 tednov po porodu, pri čemer bi moral biti ta čas v celoti financiran s strani države. Temu priporočilu sledi le 12 % držav.
Laurence Grummer-Strawn iz WHO-ja poudarja, da poročilo razkriva številna opozorila, ki si jih ne želimo. Zbrani podatki nas »postavijo na realna tla« in razkrivajo, da se odgovornost za dojenje prepogosto prepušča izključno materi, kljub temu, da je pomen dojenja široko priznan.
Prednosti Dojenja za Otroka in Mater
Dojenje je ključno za psihični in telesni razvoj otroka. Materino mleko je popolnoma prilagojeno njegovim potrebam, vsebuje vse potrebne sestavine za optimalno rast in razvoj.
Prednosti dojenja za otroka:
- Prebavljivost: Materino mleko je lahko prebavljivo, preprečuje drisko, zaprtje, težave s prebavo in kolike.
- Imunski sistem: Zmanjšuje možnost respiratornih infekcij, zmanjšuje tveganje za astmo, zmanjšuje verjetnost vnetja srednjega ušesa in okužbe sečnega trakta.
- Zaščita pred boleznimi: Zmanjšuje verjetnost SIDS (smrt v zibki)/SUDI (nenadna, nepričakovana smrt otroka), zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in raka jajčnikov, zmanjšuje incidenco limfomov v otroštvu.
- Nevrološki razvoj: Prispeva k boljšemu nevrološkemu razvoju, saj tesen telesni stik in očesni stik krepita občutke varnosti in zaupanja.
- Preprečevanje debelosti: Zmanjšuje incidenco debelosti.
- Ustna higiena: Omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja ter preprečuje karies.
Prednosti dojenja za mamo:
- Poporodno okrevanje: Zmanjšuje možnost za poporodne krvavitve in njihovo obilnost, izboljšuje krčenje maternice ter pospešuje njeno involucijo.
- Plodnost: Laktacijska amenoreja zmanjšuje plodnost.
- Zaščita pred boleznimi: Deluje kot zaščitni dejavnik pred osteoporozo, zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in raka jajčnikov ter zmanjšuje incidenco limfomov. Pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po insulinu zmanjša, manjše pa je tudi tveganje za razvoj poznejše sladkorne bolezni tipa 2. Zmanjšuje verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 1, Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa.
- Duševno zdravje: Pripomore k vzpostavitvi in krepitvi vezi med žensko in otrokom, zaradi česar se pojavlja manj težav z tesnobo in depresivnostjo.
- Hranjenje: Manj je izzivov pri hranjenju otroka v primerjavi s hranjenjem z mlečnim nadomestkom, zlasti na potovanjih.
- Finančni vidik: Kakovostna prehrana doječe matere je cenejša od kupovanja mlečnih nadomestkov.
Dojenje
Stanje v Sloveniji: Projekt HRAST in Lokalni Izidi
V Sloveniji je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2009 začel s projektom HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju). Namen projekta je bil raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta starosti ter vpliv različnih virov informacij in podpore.
Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ostale ženske po Evropi, kar je mogoče pripisati daljšemu, 100 % plačanemu dopustu za nego in varstvo otroka. Kljub temu je bilo trajanje izključnega dojenja v vzorcu krajše od priporočil SZO. Vrstni red uvajanja goste hrane se v nekaterih primerih ni skladal s smernicami zdravega prehranjevanja. Raziskava je prav tako pokazala, da bolj izobražene matere dojijo dlje. Velika večina slovenskih mater se zaveda pomena dojenja in je pripravljena svoje dojenčke polno dojiti, vendar za to potrebujejo dodatne informacije in dobro takojšnjo podporo strokovnjakov in bližnjih.
Razblinjanje Zmot o Dojenju
Med sodobnimi zmotami o dojenju krožijo napačna prepričanja, ki so posledica prekinjene tradicije in nepreverjenih podatkov. Mednje sodijo:
- »Tvoje prsi so premajhne, da bi lahko dojila.« Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka.
- »Doječa mati se mora izogibati uživanju solate in druge zelenjave ter svežega sadja.« Doječa mati naj uživa kakovostno mešano prehrano, vključno s svežim sadjem in zelenjavo.
- »Doječa mati mora spiti najmanj tri litre tekočine dnevno.« Mati naj pije po občutku, ko jo narekuje žeja.
- »Tvoje prsi so mehke, zagotovo imaš premalo mleka.« Prsi niso posoda, mleko nastaja sproti po principu ponudbe in povpraševanja.
- »Tvoje mleko je vodeno.« Zrelo žensko mleko je belo, rahlo prozorno in ustreza potrebam dojenčka.
- »Nedonošenčkov ni mogoče dojiti.« Nedonošenčke je mogoče dojiti, ko so zmožni sesanja in požiranja.
- »Če ima dojenček priraščen jeziček, ga ni mogoče dojiti.« Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti, nekateri potrebujejo manjši poseg.
- »Ženska s ploskimi bradavicami ne more dojiti brez nastavkov.« Nastavki so v pomoč le nekaterim.
- »Ženska po carskem rezu ne more dojiti.« Po carskem rezu dojenje zahteva le nekoliko več potrpežljivosti.
- »Dojenje boli.« Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli.
- »Zaradi dojenja se prsi povesijo.« Dojenje ne povzroči povešenosti prsi.
- »Dojenje ne zadostuje za razvoj in rast dojenčka.« Do šestega meseca je materino mleko popoln vir hranil.
Dojenje kot Okoljsko Zavedno Dejanje
Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja, »Podprimo dojenje za zdravje planeta«, poudarja pomen dojenja ne le za zdravje, temveč tudi za ohranjanje okolja. V primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki ima dojenje številne okoljske prednosti. Proizvodnja mlečnih nadomestkov pušča znaten »okoljski odtis« v vseh fazah - od kmetijske pridelave, proizvodnje, embaliranja do distribucije. Ti procesi prispevajo k podnebnim spremembam, onesnaževanju tal, zraka in vode ter generirajo velike količine odpadkov.
Dojenje pa ne zahteva dodatnih virov razen dodatne hrane za mater ter njenega časa in pozornosti. Zato je podpora dojenju tudi odgovorno ravnanje z viri in naložba v trajnostno prihodnost.
Podpora Dojenju: Zaveza Celotne Družbe
Dojenje je pogosto pojmovano kot samoumevna ženska dejavnost ali celo dolžnost, pri čemer se podcenjujejo številni dejavniki, ki ga otežujejo ali onemogočajo. Pomanjkljive informacije, znanja in spretnosti, pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, pomanjkanje podpore partnerja, družine in prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi ter kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« dejavnost, so le nekatere od ovir.
Skoraj vse te ovire je mogoče preseči ali jih razgraditi s celostno podporo. V Sloveniji delujeta organizaciji IBCLC in LLL, ki ponujata strokovno pomoč in svetovanje. Na globalni ravni se usmerjamo v podporo, zaščito in promocijo dojenja kot odgovornega ravnanja z viri. Omogočanje materam, ki se tako odločijo, da bodo polno in ustrezno dolgo dojile, je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, družine in celotne družbe.
Priporočila za Spodbujanje Dojenja
Za doseganje boljših rezultatov na področju dojenja so potrebni ukrepi na različnih ravneh:
- Izobraževanje: Zagotavljanje kakovostnih informacij in znanj o dojenju že med nosečnostjo.
- Podpora v porodnišnicah: Nadaljnje spodbujanje in vzdrževanje statusa »dojenčku prijazne porodnišnice«.
- Podpora na delovnem mestu: Zagotavljanje ustreznih pogojev za doječe matere po vrnitvi na delo, vključno z možnostjo črpanja mleka in prostori za počitek.
- Plačani starševski dopust: Zagotavljanje ustrezno dolgega in plačanega starševskega dopusta v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela.
- Javna ozaveščenost: Krepitev zavedanja o pomenu dojenja za zdravje posameznika, družine in planeta.
- Varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov: Omejevanje agresivnega trženja mlečnih formul.
Z vlaganjem v dojenje ne le rešujemo življenja in postavljamo temelje za bolj zdravo in uspešno družbo, temveč tudi prispevamo k ohranjanju okolja. Dojenje je naložba v prihodnost, ki se nesporno izplača.