Rojstvo. Zagotovo najbolj nepozaben in čustven trenutek v življenju vseh staršev. Porod se skozi desetletja ni kaj veliko spremenil, precej drugačne pa so v tem obdobju postale porodnice. Tudi medicina je na tem področju zelo napredovala. Porode smo pripeljali z doma v varno okrilje porodnišnic. In pri nas lahko ženske izbirate med kar 14. Zato vam, drage bodoče mamice in očki, v sklopu projekta Moja porodnišnica predstavljamo prav vse. Da se boste lažje odločili, katera porodnišnica bo na dan, ko boste po devetih mesecih pričakovanja končno prvič v rokah držali svoje najdragocenejše bitjece, tista prava za vas.
Osebna izkušnja: Priprava in realnost poroda
Med nosečnostjo sem ogromno prebirala vso možno literaturo, različne porodne zgodbe, se zanimala za naravni porod in si pogledala vzorce porodnih načrtov. Pila sem čaj iz malinovih listov in si z ognjičevim mazilom masirala presredek. Torbo za v porodnišnico sem pripravila že mesec pred rokom, prav tako torbo s skrbno zlikanimi oblekicami za dojenčka. Želela sem biti res dobro pripravljena na porod in imeti vse pod kontrolo. Ker sem pač tak tip. Sem pa tudi praktičen tip, zato sem želje o porodu v postojnski ali kranjski porodnišnici zamenjala za bližjo, bolj poznano ljubljansko porodnišnico. Pač ne bodo tako prijazni, bodo pa znali ukrepati, če se kakorkoli zaplete, sem si mislila.
Porodni načrt sem napisala, ampak zgolj zase. Prebrala sem ga partnerju, da bo vedel kaj želim, če bova lahko kakorkoli vplivala na potek dogajanja. Poroda se nisem preveč bala, saj sem se veselila, da bom spoznala malo pikico. Šest dni pred rokom se je začelo. Prej pa nikakršnih priprav, znakov, posebnosti. Po večerji sem gledala film. Vsake toliko sem v predelu pod popkom začutila bolečino podobno menstrualnim krčom. Mogoče čisto malo močnejšo, ampak nič hujšega. Vseeno pa nisem mogla v miru zaspati. Okoli polnoči sem začela štopati razmake med bolečinami. Bili so tako različni. Včasih dolgi 4 minute, včasih 20. Zaspati nisem mogla, nisem pa pomislila, da bi bilo to že to. Ob sedmih zjutraj sem klicala mami, ki je rekla, da so to popadki in naj se grem pokazat v porodnišnico. Partner se je ravno zbudil za v službo. Počakala sem, da se je oblekel, jaz sem se še hitro stuširala in odpeljala sva se proti porodnišnici.
Tam so me pregledali in ugotovili, da nisem še prav dosti odprta, ampak da sem pa primerna kandidatka za raziskavo, ki ravno poteka. Razložili so mi, da lahko podpišem, da bom rodila naravno; brez posegov v telo, brez predrtja, brez protibolečinskih zadev, brez umetnih popadkov. Razveselila sem se, saj sem o tem toliko prebrala. Naravni porod v ljubljanski porodnišnici? Super! Klistir vseeno ni odpadel. Gospodična odgovorna za ta del je bila tako zelo prijazna, topla in simpatična, da sem to prestala brez težav. Zelo lepo me je mirila in mi ves čas prigovarjala, me spraševala… Ob osmih sem bila vsa nared za porod. Dobila sem svojo porodno sobo, veliko gimnastično žogo in rjuhe, če bi se odločila za porod v stoje. S partnerjem sva hodila po porodnišnici, se pogovarjala in predihavala popadke. Včasih stoje, včasih na žogi, včasih sede. To je trajalo kar 8 ur. Minilo pa je dosti hitreje. Ob 16h mi je v porodni sobi odtekla voda. Takrat pa so popadki postali mnogo močnejši. Dokler sem jih predihavala stoje, so bili še za zdržati, ko pa me je v stegno prijel krč in sem se morala uleči, je postalo res težko. Tega dela se sedaj več ne spomnim dobro, pravzaprav niti takrat nisem bila čisto pri sebi. Partner mi je baje nosil vodo, jaz pa sem z vsakim popadkom večkrat ponovila, da zdaj pa res ne morem več. To je trajalo 4 ure. Takrat sem partnerja poslala po nekaj protibolečinskega in ga ves čas spraševala kako dolgo bo to še trajalo. Ubogi revež je begal iz sobe do hodnika, saj sva bila v sobi večino časa sama, vendar ga niso imeli kaj dosti za mar.
Naslednja stvar, ki se je spomnim je, da je babica rekla naj močno potiskam. In sem, kakor sem lahko. Pa je rekla, da moram še močneje. In očitno spet sem. Dve babici sta mi s potiski na moj trebuh (kar me ni niti malo bolelo) pomagali. Tretja babica mi je prerezala presredek (kar me spet ni niti malo bolelo). Uredili so jo in mi jo dali v naročje. Takrat sem se odločila, da ji bo ime Nina. Ker ji je to zelo pasalo. (V ožjem izboru sva imela še Zalo, Mašo in Niko). Partner je prerezal popkovino. Ko so me šivali (spet, nič bolečine!), je Nino vzel v naročje. Jaz sem zaspala, onadva pa sta se tri ure spoznavala. Potem so jo dali k meni in naju odpeljali v najino sobo, kjer sta že ležali dve mamici z novorojenčki. Obe sva zaspali, jaz pa sem se zbudila vsakič, ko je samo malo bolj naglas zadihala. Moram povedati, da sem očitno res naletela na super izmeni v ljubljanski porodnišnici, saj so bili vsi izjemno prijazni, ustrezljivi in topli. Od sprejemne pisarne do nočne izmene na oddelku. Za to sem jim zelo hvaležna. Mamica 6 letne navihane Nine in malčka Iana, blogerka, učiteljica in inštruktorica Plesnega pilatesa.
Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) in njena vloga
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenski fundaciji za UNICEF sestavljajo strokovnjaki, ki delujejo na področju zdravstva (porodništvo, pediatrija, zdravstvena nega in javno zdravje) kot izvajalci zdravstvenega varstva, učitelji na fakultetah in svetovalci za dojenje z mednarodno licenco IBCLC. Mednarodni projekt NPP (BFHI) sta skupaj načrtovali in leta 1991 pričeli udejanjati Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF. Temelji na sklepih deklaracije Innocenti, ki je nastala avgusta leta 1990 na srečanju “Dojenje v devetdesetih: globalna pobuda” v Firencah, v Italiji. Deklaracija Innocenti o zaščiti, spodbujanju in podpori dojenja jasno prikaže vse bistvene prednosti dojenja za otroke in matere. Zavzema se za politiko in spodbujanje “kulture dojenja”, ki omogoča ženskam izključno dojenje njihovih otrok v prvih 6 mesecih življenja ter nato ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje dojenja do dveh let in po želji še naprej.
Pobuda Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) je bila vpeljana v skoraj vseh državah sveta z različno stopnjo uspešnosti. Po več kot četrt stoletja se globalno srečujemo z nizko stopnjo NPP. V letu 2017 je bilo le 10 % otrok rojenih v porodnišnicah s tem nazivom. Ob 25. obletnici iniciative NPP je SZO izdala publikacijo s podatki o stanju iniciative po svetu. Odzvalo se je 168 držav, ki so sodelovale pri anketnem vprašalniku. V poročilu, ki je izšlo leta 2017, navajajo, da je v Afriki le 4 % otrok rojenih v NPP, v obeh Amerikah 13 %, v vzhodnem Mediteranu 17 %, v Evropi 36 %, v jugo-vzhodni Aziji 3 % in zahodnem Pacifiku 11 %. Po odstotku rojstev v NPP prednjačijo naslednje države: Kuba (100), Šrilanka (100), Nova Zelandija (99,6), Tuvalu (95,1), Hrvaška (94,6), Sejšeli (94,2), Slovenija (84,3), Urugvaj (75,8), Malezija (75,3), Ukrajina (75,2). Za nekatere države ni podatka.
V Sloveniji smo organizirali prvo zunanje ocenjevanje v ljubljanski porodnišnici, ki je v juniju 1998, kot prva v državi, pridobila mednarodni naziv NPP. V juliju 1998 je sledila celjska porodnišnica. V slovenskih porodnišnicah je tradicija dojenja bogata, matere in zdravstveno osebje nikoli ni zanemarjalo ali celo oviralo dojenja, pa vendar je skrb za uspešen pričetek dojenja v porodnišnici zahtevna naloga.
Slovenske porodnišnice: Pregled in posebnosti
V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih porodnišnic z datumi pridobitve naziva Novorojencem prijazna porodnišnica (NPP) in datumi zadnjega ocenjevanja:
- Porodnišnica Ljubljana: Datum pridobitve naziva: 21. 01. Zadnje ocenjevanje: 14. 05.
- Porodnišnica Celje: Datum pridobitve naziva: 15. 09. Zadnje ocenjevanje: 4. 12.
- Porodnišnica Maribor: Datum pridobitve naziva: 13. 01. Zadnje ocenjevanje: 1. 06.
- Porodnišnica Ptuj: Datum pridobitve naziva: 23. 04. Zadnje ocenjevanje: 12. 04.
- Porodnišnica Novo mesto: Datum pridobitve naziva: 9. 10. Zadnje ocenjevanje: 3. 09.
- Porodnišnica Nova Gorica: Datum pridobitve naziva: 8. 06. Zadnje ocenjevanje: 20. 09.
- Porodnišnica Izola: Datum pridobitve naziva: 9. 11. Zadnje ocenjevanje: 22. 01.
- Porodnišnica Jesenice: Datum pridobitve naziva: 1. 07. Zadnje ocenjevanje: 9. 06.
- Porodnišnica Kranj: Datum pridobitve naziva: 17. 06. Zadnje ocenjevanje: 22. 01.
- Porodnišnica Murska Sobota: Datum pridobitve naziva: 22. 04. Zadnje ocenjevanje: 17. 04.
- Porodnišnica Trbovlje: Datum pridobitve naziva: 4. 07. Zadnje ocenjevanje: 4. 02.
- Porodnišnica Slovenj Gradec: Datum pridobitve naziva: 23. 06. Zadnje ocenjevanje: 14. 03.
- Porodnišnica Brežice: Datum pridobitve naziva: 23. 06. Zadnje ocenjevanje: 14. 03.
- SB "Dr. Jožeta Pučnika" Črnomelj: Datum pridobitve naziva: 23. 06. Zadnje ocenjevanje: 14. 03. (Opomba: Ta porodnišnica ni bila izrecno navedena v seznamu, vendar je bila omenjena kot del SB "Dr. Jožeta Pučnika", kar nakazuje na njeno vključenost v sistem.)
Vloga in izzivi sodobnega babištva: Pogled Nastje Pavel
Nastja Pavel je diplomirana babica, Mariborčanka, ki je nekdaj delala v UKC Maribor, sedaj pa svojo poslovno pot nadaljuje v Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, na oddelku za babištvo. Nastja Pavel, znana tudi kot “Moja babica”, je priljubljena, mlada diplomirana babica, magistra zdravstvenih ved, ki je na pomoč priskočila že ničkoliko ženskam med in pred porodom. Je ženska, ki živi svoj poklic, saj tudi v prostem času pomaga številnim nosečnicam pri dajanju nasvetov o tem častitljivem obdobju njihovih življenj. Mnoge ženske se je spomnijo kot vselej nasmejano babico, ki je pomirila še tako živčne mlade mamice in nosečnice, ki so bivale v UKC Maribor.
Kako stresen je pravzaprav vaš poklic? S strani predstojnice oddelka UKC Maribor sem slišala, da vas je odločno premalo?
V UKC Maribor nisem več zaposlena. O kadrovski stiski v zdravstvu lahko poslušamo na vsakem koraku. Zaradi razmer v zdravstvu, izjemno odgovornega in troizmenskega dela, je težava, da se mlade babice ne prijavljajo na razpise. In to je en del odgovora na drugi del vprašanja. Babištvo si večina predstavlja kot lep poklic, ki prinese novo življenje - rojstvo otroka, mame in očeta. Vendar, da v sistemu, kot je pri nas (kazalci kakovosti sicer govorijo oskrbi v prid), babica pospremi par do družine, je veliko težje. Žensk in parov babica večinoma ne pozna vnaprej, ne pozna njihovih življenjskih navad, pričakovanj, strahov, preteklih izkušenj. Izjemno težko nalogo ima, da v kratkem času pridobi zaupanje para. Hkrati pa moramo vedeti, da jo za naslednjimi vrati čaka še ena porodnica in za naslednjimi še ena. Pri pultu kup dokumentacije, ki jo je potrebno izpolniti, morda potrebuje njeno pomoč kolegica v kateri od preostalih sob. Morda ima v kateri od sob žensko, kjer se nosečnost ni veselo zaključila. Ali pa na vrata pozvoni urgenca, kjer ženska hudo krvavi in sta v igri življenje mame in otroka. Hkrati pa je verjetno utrujena, ker je to že njena četrta nočna izmena zapored. Tako kot je krasen poklic babice, zna biti tudi zelo naporen. In na to se študente babištva mora pripravljati že tekom študija.
Ste morda zagovornica kakih idej, ki jih pri nas še ne izvajamo?
Da. V prvi vrsti zagovarjam “up to date” porodno prakso in kontinuirano babiško oskrbo z modelom “ena na ena”. To pomeni, da ima ženska možnost babico spoznati že v nosečnosti in obratno, ter da jo ta babica spremlja pri porodu. V idealnem primeru še po porodu, saj je kontinuiran stik bistven za vzpostavitev zaupanja in predpogoj za dobro porodno izkušnjo. Dokazano je, da je babiško voden model najboljša izbira za ženske z nizkim tveganjem. Več o kontinuirani oskrbi si lahko preberete tukaj. Zakaj izpostavljam ženske z nizkim tveganjem? Ker smo za njih po kompetencah odgovorne babice, sicer jih mora voditi zdravnik. Tukaj si lahko preberete o poklicnih kompetencah babic. Definicija poklica babice, ki jo je sprejela Mednarodna zveza babic (ICM) junija 2011 v Durbanu, Južnoafriška republika.
Kako se v bistvu naloga babic med porodom razlikuje od porodničarjev?
Kot sem že omenila, je babica odgovorna za žensko med porodom, ko vse poteka normalno. V nasprotnem primeru se vključi tudi ginekolog porodničar. Na primer, če ženska potrebuje ali želi kakšna zdravila, če se izkaže, da je potrebno operativno dokončanje poroda, če je prišlo do poškodbe porodne poti in je potrebno šivanje, če se pojavi poporodna krvavitev in podobno. Angleški izraz “midwife” pomeni “z žensko”. Torej bistvena naloga babice je, da je (ob porodu) z žensko. Vendar kot smo že predhodno ugotovili, je to večkrat misija nemogoče. Vsi pa smo tam za žensko, za par, za družino. Tako da to nam je skupno.
Kako ocenjujete “trpežnost” Mariborčank med porodom? Morda veste, kakšne so statistike po zapletih in izvedbi carskega reza v primerjavi z Evropo?
Ne bi se osredotočala na “trpežnost Mariborčank” ali na ženske iz drugih regij. Menim, da se je dojemanje porodne bolečine in poroda z leti spremenilo, na kar je vplivala sprememba porodne prakse in življenjskega stila. Prav tako sem mnenja, da so se spremenile tudi človeške vrednote, kar bi lahko imelo svoj vpliv. Točnih statističnih podatkov za preteklo leto nimam. NIJZ je izdal podatke za leti 2015 in 2016, kjer navajajo, da ostaja trend naraščanja otrok rojenih s carskim rezom. To pomeni, da je s carskim rezom rojen vsak peti otrok, kar je še vedno manj, kot povprečje EU. Svetovna zdravstvena organizacija je glede carskega reza izdala tudi priporočila. Carski rez je operativni poseg. Je efektiven in rešuje življenja žensk in otrok, zato se ga izvede, ko so zato medicinski razlogi. WHO tako priporoča, da bi naj bila stopnja carskih rezov nekje 10-odstotna.
Kateri dejavniki vplivajo na potrebo po carskem rezu?
Menim, da ne moremo gledati samo na statistiko carskih rezov. V prvi vrsti moramo pogledati kakšno populacijo imamo. NIJZ iz leta 2016 pravi, da sta v porastu prekomerna telesna masa in sladkorna bolezen kot dejavnika tveganja za kardiovaskularna obolenja. In če imamo nosečnico s prekomerno telesno maso, ima ta tudi večjo verjetnost za zaplete v nosečnosti, kot na primer povišan krvni tlak v nosečnosti, nosečniško sladkorno bolezen, prezgodnji porod. Nato imamo še kadilke, ženske, ki se morajo voditi v terciarnem centru (Ljubljana ali Maribor) zaradi predhodno znanih obolenj. Vse to vpliva na statistiko za zaplete in izvedbo operativnega dokončanja poroda s carskim rezom. Tako da najprej moramo poskrbeti za zdravo populacijo.
Kakšne izkušnje ste pridobili ob delu v UKC Maribor? Imate kakšne skrite želje, kako bi si zastavili vaše delo?
Delo je bilo izjemno poučno, dobila sem veliko izkušenj, krasnih ljudi, veliko imam čudovitih porodnih zgodb, veliko žensk me še danes pocuka na cesti in mi z nasmehom na obrazu pokažejo svoje zdaj že malčke, kmalu prvošolčke. Shranjujem vsa pisma in zahvale, ki sem jih prejela. UKC Maribor je terciarni center, kjer je možno videti veliko patologije, zato me bo vedno spremljalo nekaj težkih zgodb. Delo v UKC Maribor je bila vsekakor pomembna izkušnja, ki bi jo priporočala vsaki mladi babici, ne glede na to, kam jo bo pot popeljala.
Koliko je pravzaprav v glavi? Sprašujem v smislu, če lahko ženska psiha pri porodu vpliva do te mere, ta pride do zapletov?
Lahko. Zato je pomembno, da ima ob sebi ljudi, ki jim zaupa. Zato zagovarjam kontinuirano babiško oskrbo.
Lahko navedete nekaj praks, s katerimi se morda najbolj ne strinjate, a se kljub temu izvajajo? Bi kaj spremenili v sodobnem načinu izvajanja pomoči pri porodu ženske? Mnoge porodnice se recimo ne strinjajo z ležanjem med porodom, bi raje čepele, da gravitacija opravi svoje …
Prakse se od porodnišnice do porodnišnice razlikujejo. Vpliv na samo “porodno prakso” pri posamezni ženski ima še na primer potek nosečnosti, začetka in potek poroda, fizična in psihična pripravljenosti ženske, podpora, ki jo ima ženska pri porodu. Zato rečemo, da je vsak porod zgodba zase. Pri gravitaciji ni vse črno in belo. Potrebno je poslušati svoje telo, upoštevati že zgoraj omenjene faktorje in imeti ustrezno usmeritev, kdaj sodelovati z gravitacijo, kdaj pa je bolje izbrati počitek in relaksacijo.
Katere vidike bi izpostavili, v katerih smo v Sloveniji slabši/boljši od drugih držav EU, kar se tiče same prakse, kadra, opremljenosti bolnic, financ?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj sem že prej omenila, da se porodne prakse razlikujejo od porodnišnice do porodnišnice. Letos je bil izveden projekt “Moja porodnišnica”, ki ga lahko najdemo na spletu. Gre za kratke predstavitvene videe vseh 14 porodnišnic v Sloveniji. Tako dobimo vpogled v njihovo opremljenost, prakso, spoznamo nekaj kadra. Lahko pa povem, da imajo ženske v Sloveniji deset preventivnih pregledov z individualnimi svetovanji in dvema ultrazvočnima preiskavama v nosečnosti. Omogočeno jim je brezplačno pripravo na porod in starševstvo v sklopu porodnišnic in zdravstvenih domov. Obisk patronažne službe - enkrat preventivni obisk v času nosečnost, dva obiska otročnice in šest obiskov dojenčka, v prvem letu starosti. Imamo dva terciarna centra, Ljubljana in Maribor in 12 drugih porodnišnic. Večina kontracepcije je še vedno brezplačna. Ne pozabimo na presejalne teste, kot sta ZORA, DORA. Kar se tiče socialnega varstva, naj omenim plačan porodniški in očetovski dopust, kar je zelo pomembno za navezovanje novonastale družine. Vse to lahko štejemo kot prednosti.
Od kdaj torej več ne delate v UKC Maribor? Dejali ste, da ste veliko odstotni. Vas torej nosečnice lahko pokličejo za nasvete in spremljanje “Moje babice”?
Moje delo je še vedno povezano z babištvom, vendar na drugačen način. Od decembra 2017 sem zaposlena na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za babištvo. Zraven v okviru časovnih zmožnosti urejam spletno stran Moja babica, kjer lahko bralci najdejo številne nasvete o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju in babištvu.
Kaj počnete v prostem času, kam v Mariboru se najraje odpravite?
Delo z ljudmi je krasno, a vsak, ki dela z ljudmi ve, da je zahtevno. In ko si babica, si babica 24/7. Svoje poslanstvo opravljam 100-odstotno. Zaradi trenutne narave dela sem veliko na cesti, zato sem v prostem času najraje doma. Rada kolesarim in grem na izlet v naravo.
Znani ste pod “nadimkom” Moja babica. Gre torej za neke sorte zasebno poslovno pot. Od kod ideja, za kaj gre?
Ne vem ravno, če je to poslovna pot. Zagotovo je ena dodatna pot, ki sem jo izbrala v življenju. Ideja se je porodila kmalu po končani diplomi, leta 2012. Takrat nisem takoj dobila zaposlitve, a hkrati nisem želela “pasti ven”. Najprej je bilo zelo skromno. Zgolj s profilom na socialnem omrežju, kjer sem tu in tam delila kakšen članek in ga malo povzela v slovenščino. Prepustila sem se toku, zanimanje je postajalo vedno večje. Seveda sem med tem trdo delala in zdaj sem ponosna na to, kar je moč videti pod “Moja babica”. Gre za “state of mind”. Je prepoznana, ekskluzivna znamka, za katero upam in želim, da bo še naprej poganjala močne korenine, s krasnim cvetom. In čeprav sem bila v zadnjem času nekoliko odsotna, so na spletni strani www.mojababica.si vse vsebine prosto dostopne ves čas.
Kdo je vaš največji idol?
V poklicnem smislu ga nimam. Sicer pa moji idoli prihajajo iz mojega zasebnega življenja. So gorivo za moj motor, ki me poganja tako profesionalno kot zasebno. Z njimi je vsaka pot lažja.
Kaj se je izkazalo kot najboljši nasvet, ki ste ga svetovali nosečnicam oziroma porodnicam? “Pomiri se” verjetno ne vžge?
Pri tem odgovoru bom uporabila besede prijateljice: “Nasvet je namenjen vsaki posameznici in ne more biti univerzalen.
Zaključek projekta "Moja porodnišnica"
Projekt Moja porodnišnica, v katerem smo vam prek zgodb zaposlenih in novopečenih staršev predstavili prav vse slovenske porodnišnice, se je končal. Vseh naših 14 porodnišnic se lahko pohvali z nadvse požrtvovalnim in zelo strokovnim osebjem ter sodobno opremo, kar je ključno za varno vodenje nosečnosti in varne porode. Slovenija je majhna in zdrava nosečnica, ki nima nobenih težav, lahko izbira, kam bo šla rodit. Nekatere pri tej odločitvi vodi želja po čim večji domačnosti in individualni obravnavi, spet druge želijo roditi tam, kjer dela njihov zdravnik ginekolog. Želje so različne in na koncu je pomembno predvsem to, da bodoča mamica za svojo odločitvijo, kam bo šla rodit, neomajno stoji. Gotovo pa imata vsaka mamica in vsak očka porodnišnico, ki jima je še posebej pri srcu. Najverjetneje tisto, kjer so na svet prijokali njuni otroci. Zdaj imate besedo vi. S klikom v spodnji anketi lahko oddate glas za tisto porodnišnico, ki se je vam usedla v srce. Opozarjamo, da ne gre za kakršnokoli ocenjevanje strokovnosti in ustreznosti njihovega dela, temveč za osebne preference vas, dragih bralk in bralcev.
tags: #projekt #moja #porodnisnica