Prvi pregled v nosečnosti predstavlja pomemben mejnik, ki ga nosečnice običajno nestrpno pričakujejo. To je obdobje polno pričakovanj in skrbnega spremljanja razvoja novega življenja. Izbrani ginekologi_inje nosečnice običajno naročajo na prvi pregled v devetem ali desetem tednu nosečnosti. Ta termin je delno določen zaradi organizacije dela, vendar pa ima tudi močno strokovno utemeljitev. Kljub temu se pogosto zgodi, da si nosečnice želijo ta trenutek doživeti prej, zato so dobrodošle, da se oglasijo tudi pred predvidenim terminom.
Prvi pregled v nosečnosti je ključen za celostno oceno zdravstvenega stanja nosečnice in potrditev nosečnosti. V ZC Dravlje, na primer, se na prvem pregledu posvetijo sprejemu osebne in družinske anamneze, natančno se pogovorijo o datumu zadnje menstruacije, opravijo vaginalni ginekološki pregled, izmerijo telesno težo, višino in krvni tlak. Sledita pogovor o nadaljnjih pregledih in smernicah v nosečnosti ter, če je potrebno, predlagajo PAP-test. Pomemben del prvega pregleda je tudi informiranje o pomembnosti pregleda nuhalne svetline, ki se običajno opravi med 11. in 13. tednom nosečnosti.
Namen in pomen prvega ultrazvoka
Prvi ultrazvok (UZ) v nosečnosti je večplasten in služi več ključnim namenom. Njegova primarna vloga je potrditev nosečnosti, kar ultrazvok omogoča s preverjanjem prisotnosti razvijajočega se zarodka ali ploda. S pomočjo ultrazvoka lahko zdravnik natančno določi gestacijsko starost, s tem pa oceni, kako daleč je nosečnost. Hkrati ultrazvok omogoča prepoznavanje morebitnih dvojčkov ali večplodnih nosečnosti. Zaznavanje in spremljanje srčnega utripa ploda je še en ključen vidik prvega ultrazvoka, saj predstavlja pomemben pokazatelj zdrave nosečnosti.
PRECIOUS MOMENTS OF TRIPLETS FIGHTING INSIDE THE WOMB (3D ANIMATION)
Priprava na prvi ultrazvočni pregled
Prvi ultrazvočni pregled se običajno izvede med 8. in 12. tednom nosečnosti. Zato je ključnega pomena, da nosečnica ob prvih nosečniških simptomih in znakih najprej opravi test nosečnosti, nato pa se pravočasno naroči na ginekološki pregled. Pri naročanju je pomembno upoštevati morebitne posebne smernice, ki jih ambulanta poda, na primer, da je potrebno na pregled priti tešče ali popiti dovolj tekočine. Priporočljivo je obleči ohlapna, zračna in bombažna oblačila, ki omogočajo enostaven dostop do trebuha, kar je ključno za izvedbo ultrazvočnega pregleda.
Materinska knjižica: Nepogrešljiv dokument nosečnice
Ko je nosečnost na prvem pregledu potrjena, nosečnica praviloma prejme dokument, imenovan materinska knjižica. Ta predstavlja pisne informacije o poteku nosečnosti, v katero zdravstveni strokovnjaki beležijo anamnestične podatke, ugotovitve posameznih preiskav, pregledov, testov in morebitne nasvete. Materinska knjižica je namenjena izboljšanju osveščenosti nosečnice, hkrati pa olajšuje informiranje različnih strokovnjakov, ki pridejo v stik z nosečnico, ter je nepogrešljiva v nujnih primerih. ZZZS sicer za materinsko knjižico ne nakazuje denarja ambulantam, zato se njena plačljivost lahko razlikuje med posameznimi praksami. V knjižico se zabeležijo vsi pregledi v nosečnosti, vključno z ultrazvočnimi, spremlja se telesna teža, krvni tlak, morebitni posegi in zdravila. Na koncu knjižice je rubrika za porod, novorojenčka(-čke) in pregled šest tednov po porodu.
V letih 2020 in 2021 so nosečnice prejele tudi brezplačen izvod vodnika "Pričakujemo dojenčka", ki je namenjen bodočim staršem in staršem dojenčkov ter majhnih otrok. Vodnik vsebuje strokovne zdravstvene nasvete in koristne informacije o nosečnosti, porodu, novorojenčku in dojenčku, brez reklamnih sporočil.
Čustveni odziv na prvi ultrazvočni pregled
Prvi ultrazvočni pregled pogosto vzbudi močna čustva. Navdušenje in pričakovanje sta običajna odziva, saj ultrazvok oživi resničnost nosečnosti. Prisotnost partnerja je lahko zelo pomembna, zato je dobro vprašati zdravnika, ali se mu lahko pridruži na pregledu. Radovednost in morebitni strahovi so prav tako normalni; ne oklevajte in zdravnika povprašajte o kakršnih koli pomislekih ali strahovih. Nekateri starši si želijo ohraniti dragocen spomin, zato lahko zdravnika prosijo, če jim natisne digitalno sliko dojenčka.
Razvoj ultrazvočne tehnologije in njena uporaba v medicini
Zanimivo je, da ultrazvok sprva ni bil uporabljen v medicinske namene. Njegova prva uporaba je bila povezana s pomorstvom, natančneje z odkrivanjem ledenih gor in podmornic po potopu Titanika leta 1912. Prve sestavljene ultrazvočne naprave so bile uporabljene že med prvo svetovno vojno za navigacijo in detekcijo podmornic (radar). Prvi poskus uporabe ultrazvoka v medicini sega v leto 1940, ko so ga uporabili pri diagnostiki možganskega tumorja. Načrtna uporaba ultrazvoka v medicini se je začela leta 1955 v Združenih državah Amerike, sprva predvsem na področju terapije in kirurgije. Beseda "ultrazvok" izhaja iz latinskih besed "ultra" (čez, nad) in "sonus" (zvok). Človeško uho lahko sliši zvok v razponu med 20 Hz in 20 kHz.
Kako deluje ultrazvočna preiskava?
Ultrazvočna preiskava deluje tako, da posebna sonda na določene dele telesa pošilja ultrazvočne valove, ki se od organov različne gostote odbijajo. Te odboje zaznamo z ultrazvočno napravo in jih prenesemo na zaslon, kjer dobimo sliko. Zdravnik med pregledom sondo premika, kar mu omogoča, da notranjost telesa preišče z več zornih kotov. Kožo nad preiskovanim območjem pred pregledom namažejo z gelom, ki omogoča boljši stik med sondo in telesom. Ta preiskava ne uporablja invazivnih posegov ali sevanja, zato za pacienta ne predstavlja nobenega tveganja.
Uporaba ultrazvoka v ginekologiji in porodništvu
UZ-preiskava se uporablja za odkrivanje sprememb na organih v trebušni votlini, na ščitnici, prostati, žilah in srcu. V ginekologiji in porodništvu si sodobne medicine skorajda ne moremo predstavljati brez ultrazvoka. Z UZ-preiskavo pogosto odkrijemo vzrok bolezni in se na podlagi tega odločimo za zdravljenje. Ultrazvočna diagnostika je del radiologije, ki obsega slikovno diagnostiko in intervencijsko zdravljenje.
V ginekologiji se ultrazvočna preiskava uporablja za diagnostiko in spremljanje bolezni. Vsako žensko s težavami, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, neredne ali preobilne menstrualne krvavitve, vedno pregledajo z UZ. Uporablja se t. i. vaginalna sonda, ki jo vložijo v nožnico, kar omogoča boljši pregled maternice, jajčnikov in spodnjega dela medenične votline. Ugotavljajo se vnetni in tumorski procesi na ginekoloških organih (abscesi, ognojki na jajčnikih in jajcevodih, ciste, tumorji na jajčnikih, miomi maternice, polipi v maternični votlini). Ultrazvok je izrednega pomena za zgodnje odkrivanje zunajmaternične nosečnosti, kjer se nosečnost ne razvija v maternični votlini, ampak drugje, najpogosteje v jajcevodu. Pred ultrazvočno diagnostiko so takšne nosečnosti odkrivali zelo pozno, kar je lahko vodilo v smrtne posledice.
Ultrazvok v porodništvu: Spremljanje razvoja ploda
Ultrazvok je nepogrešljiv tudi v porodništvu za ugotavljanje anomalij in spremljanje razvoja ploda. Če se z ultrazvokom ugotovijo večje napake pri plodu, se svetuje nadaljnja diagnostika in specialisti skupaj z žensko odločijo o nadaljnjih ukrepih. Kadar ginekolog posumi na premajhno ali preveliko rast ploda, premalo ali preveliko količino plodovnice, to potrdi z UZ-preiskavo in nato s to spremlja, kako se plodu v maternici godi. Če plod neha rasti ali zaznamo, da v maternici nima več dobrih možnosti za rast in razvoj, se svetuje sprožitev poroda, s čimer se zmanjšajo možnosti za smrt ploda v maternici.
Z UZ se ugotavlja tudi lega posteljice in lega ploda proti koncu nosečnosti, kar je pomembno za odločitev o načinu poroda (vaginalni porod ali carski rez).
Nuhalna svetlina: Zgodnje odkrivanje kromosomskih napak
Nuhalna svetlina (UZ NS) je ultrazvočna preiskava, ki se v zgodnji nosečnosti opravlja pogosto. Ta preiskava se izvaja med 11. in 14. tednom nosečnosti in jo sme izvajati le ginekolog z licenco. Na UZ-preiskavi se izmeri velikost ploda, ugotavljajo se njegove večje anomalije in meri se nuhalna svetlina (prostor v podkožju na hrbtni strani vratu ploda). Na podlagi teh meritev računalnik izračuna verjetnost za kromosomske napake pri plodu, kot sta Downov sindrom in še dve redkejši napaki. V Sloveniji je ta preiskava samoplačniška za nosečnice do 35. leta starosti, med 35. in 37. letom starosti pa jo krije zdravstveno zavarovanje.
NIFTY test: Neinvazivna prenatalna diagnostika
NIFTY je neinvazivni prenatalni test (NIPT - "Non Invasive Prenatal Test"), ki služi zgodnjemu odkrivanju kromosomskih motenj ploda. S tem preprostim in varnim krvnim testom, ki je izjemno natančen, se nosečnica lahko izogne tveganju invazivne in neprijetne amniocenteze. Standardna plošča NIFTY zazna trisomije kromosomov 21, 18 in 13 (Downov, Edwardsov in Patauov sindrom) ter motnje spolnih kromosomov. Po želji nosečnice se lahko določi tudi spol ploda.
Ultrazvočni pregled v realnem času: Celostno spremljanje nosečnosti
Ultrazvočni pregled v realnem času je najpogostejša tehnika spremljanja razvoja nosečnosti. Omogoča analizo vitalnosti ploda skozi celotno nosečnost in zagotavlja podatke o številu plodov, trajanju nosečnosti, datumu poroda, položaju ploda, prisotnosti prirojenih napak, velikosti in gibanju ploda, srčnem utripu, razvitosti in položaju posteljice, količini amnijske tekočine, stabilnosti plodovega krvnega obtoka ter izmenjavi krvnega obtoka med plodom, materjo in posteljico.
Prvi ultrazvočni pregled pri nosečnostih po OBMP postopku
Ne glede na način zanositve (spontana ali po OBMP postopku), prvi ultrazvočni pregled predstavlja pomemben mejnik. Pri ženskah, ki zanosijo po OBMP postopku, je prvi ultrazvočni pregled običajno med 7. in 8. tednom nosečnosti (redko že v 6. tednu) in ga opravijo na kliniki za zdravljenje neplodnosti. Ženske, ki zanosijo spontano, so na prvi ultrazvočni pregled navadno naročene med 9. in 10. tednom nosečnosti.
Zgodnji prikaz nosečnosti na ultrazvoku
V 4. tednu nosečnosti (ob izostanku menstruacije) se na ultrazvoku lahko prikaže gestacijska vrečka, ki predstavlja najzgodnejši ultrazvočni prikaz nosečnosti. Videti je kot ehogeni obroč, ki obdaja bistro središče. Gestacijska vrečka se pojavi pri približno 4 tednih gestacijske starosti in raste s hitrostjo približno 1 mm na dan do 9. tedna nosečnosti.
Rumenjak in srčni utrip ploda
Ko nosečnost napreduje, postane vidna še naslednja struktura - rumenjak. Ta se prvič pojavi v 5. tednu nosečnosti in zraste do največ 6 mm. S transvaginalnim ultrazvočnim pregledom se srčna aktivnost ploda pogosto zazna, še preden je mogoče določiti celično maso. Plodova srčna mišica začne z ritmično kontrakcijo že zelo zgodaj, to gibanje pa je mogoče opaziti ob robu rumenjaka. Sprva je srčni utrip ploda počasnejši (60-90 utripov/minuto), a se z razvojem ploda povečuje. Včasih pri normalni nosečnosti utrip ploda ni viden, dokler plod ni dolg vsaj 4 mm.
Merjenje rasti ploda in gestacijska starost
Odmevi ploda predstavljajo maso plodovih celic, ločenih od rumenjaka, in se prvič pokažejo na transvaginalnem ultrazvoku takoj po 6. tednu nosečnosti. Plod od 6. tedna gestacijske starosti raste s hitrostjo približno 1 mm na dan. Na podlagi tega se v zgodnji nosečnosti gestacijska starost lahko določi z enostavnim izračunom - izmerjeno dolžino plodovega odmeva se prišteje 6 tednom nosečnosti. V zgodnji nosečnosti je plod uvite drže, zato merjenje njegove dolžine od glave do pet ni mogoče. Namesto tega se izmeri dolžina od glave do zadka (CRL - Crown-Rump Length). CRL meritev je ponovljivo in natančno merilo gestacijske starosti.
Pogosta vprašanja in pomisleki nosečnic
V forumih in pogovorih se pogosto pojavljajo vprašanja glede srčnega utripa ploda v zgodnji nosečnosti. Pri 9 tednih nosečnosti je srčni utrip ploda lahko okoli 180 utripov na minuto, kar je v mejah normale, čeprav je nekoliko visok. Vendar pa je v tej zgodnji fazi nosečnosti to še nič ne pomeni in je potrebno počakati vsaj do meritve nuhalne svetline. Kot je pojasnil mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, je utrip v zgodnji nosečnosti lahko pod 100 utripov, po 7. tednu in do 10./11. tedna tudi nad 170, nato pa postopoma upada, a se drži med 110 in 170 utripov na minuto.
Pomembno je, da se nosečnice ne obremenjujejo prekomerno z vsako podrobnostjo v nosečnosti. Prekomerno brskanje po spletu in razpravljanje z ljudmi brez medicinske izobrazbe lahko povzroči nepotrebne skrbi in strahove. Zdravniki poudarjajo, da je nosečnost enkratna in neponovljiva pozitivna izkušnja, ki bi jo nosečnice morale doživljati s čim manj stresa.
Rutinski in dodatni ultrazvočni pregledi
Po slovenski zakonodaji nosečnici pripadata dve ultrazvočni preiskavi v okviru zdravstvenega zavarovanja. Prva se izvaja med 8. in 12. tednom nosečnosti za potrditev nosečnosti in ugotovitev trajanja. Druga pa se izvaja med 20. in 22. tednom nosečnosti, ko se opravi morfološka preiskava za ugotavljanje morfološkega razvoja otroka. Prvi ultrazvok se v tem zgodnjem obdobju izvaja vaginalno, saj je maternica še zelo majhna.
Mnogi ginekologi priporočajo še dodatni ultrazvočni preiskavi: meritev nuhalne svetline v 11. do 13. tednu ter kontrolo rasti ploda v 28. do 32. tednu nosečnosti. Meritev nuhalne svetline je presejalni test za napoved tveganja za kromosomske napake. Kontrola rasti ploda je preiskava, s katero se oceni plodova rast, saj je ultrazvok najbolj natančna metoda za ugotavljanje odstopanj v rasti ploda.
Tri- in štiridimenzionalni ultrazvok
3D/4D ultrazvok tehnično temelji na nizu zaporednih dvodimenzionalnih slik. Tretja in četrta dimenzija se ustvarjata s sestavljanjem informacij vzporednih plasti 2D slik. S 3D ultrazvokom je mogoče bolje meriti in preverjati volumske mere. Dandanes se 3D in 4D UZ največkrat uporabljata za prikazovanje določenih delov plodovega telesa staršem, da si lahko bolje predstavljajo otroka. Glavna prednost te tehnologije je, da lahko z računalniškim prerezom skozi volumski informacijski stožec ali kvader 3D posnetka dobimo ravnine, ki jih z 2D tehnologijo v živo ne bi mogli dobiti.
Na splošno lahko ginekolog z ultrazvokom izključi ali ugotovi vse nepravilnosti, ki se kažejo z dovolj velikim anatomskim odstopanjem od povprečja, da je to mogoče opaziti.
tags: #prvic #ultrazvok #porodnistvo #leta