Psihomotorični razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki zajema koordinacijo med telesnim gibanjem in psihičnimi procesi. Ta razvoj predstavlja temelj za nadaljnje kognitivne, čustvene in socialne spretnosti ter je ključen za celostno rast in učenje otroka. Razumevanje posameznih razvojnih faz in dejavnikov, ki vplivajo na ta napredek, je bistveno za starše in skrbnike, da lahko ustrezno podprejo svojega malčka na poti od prvih refleksnih gibov do samostojne hoje.
Povezava med zaznavanjem in gibanjem: Temelj psihomotoričnega razvoja
Zaznavanje in gibanje sta med seboj tesno prepletena in odvisna drug od drugega. Otrok v zgodnjih mesecih življenja svet okoli sebe spoznava predvsem skozi zaznavne in gibalne dejavnosti. Z ukvarjanjem z novimi predmeti in okoljem usklajuje svoje zaznavanje z gibanjem, kar mu omogoča postopno razumevanje prostora, predmetov in lastnega telesa. Ta zaznavno-gibalna ali senzomotorična stopnja, ki traja od rojstva do približno drugega leta starosti, je ključna za postavitev temeljev za nadaljnje učenje.
Gibalni razvoj poteka po določenih fazah, ki imajo svoje značilnosti. Čeprav vsak otrok napreduje s svojim tempom, obstajajo splošni razvojni mejniki, ki jih večina otrok doseže v približno enakem časovnem obdobju. Pomembno je poudariti, da so manjši časovni zamiki v posameznih fazah normalni, saj je vsak otrok individuum. Vendar pa močna časovna odstopanja ali izostanek določenih faz lahko kažejo na razvojni primanjkljaj in zahtevajo dodatno pozornost.
Gibalni razvoj: Od refleksnih gibov do samostojne hoje
Gibalni razvoj otroka je tesno povezan s telesnim razvojem, oba pa sta odvisna od količine gibanja in kakovosti gibalnih izkušenj. Na otrokov gibalni razvoj najbolj vplivajo dednost, okolje in njegova lastna dejavnost.
Refleksna gibalna faza (od rojstva do približno 1. meseca)
V tej začetni fazi so prisotni predvsem nehoteni, refleksni gibi. Novorojenček se na različne dražljaje, kot so svetloba, zvok, dotiki ali premiki, odzove z nehotenim gibanjem. Te refleksne dejavnosti so ključne za zbiranje informacij o okolju in za preživetje organizma. V tej fazi so možgani še v zgodnji fazi razvoja, zato so odzivi na dražljaje refleksni. Primer tega je asimetrični tonični vratni refleks, kjer se ob obratu glave na podlagi okončine na eni strani iztegnejo, na drugi pa pokrčijo.
Novorojenček: Pokrčeni, pritegnjeni vsi štirje udi; ob obratu glave na podlagi v eno smer se okončine na tej strani iztegnejo, na drugi strani pa pokrčijo (asimetrični tonični vratni refleks). Gibi so še spontani, slučajni in niso namerni, saj jih otrok zmore nadzirati šele postopoma. Za nadzorovane gibe mora namreč obvladati nadzorovanje gibov glave, oči, rok, trupa in nog. Pri tem je pomembno poudariti, da razvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem motoričnih centrov v možganih.
Rudimentalna gibalna faza (od 1. do 2. leta)
V tej fazi se pojavijo prva osnovna namerna gibanja, ki so odvisna od zrelosti organizma. Razvijajo se stabilnostni, manipulativni in lokomotorni gibi. Otrok postopoma pridobiva nadzor nad mišicami glave, vratu in trupa, kar mu omogoča premikanje v različnih položajih - ležečem, sedečem in stoječem. Manipulativna gibanja vključujejo spretnost grabljenja, prijemanja in spuščanja predmetov. Lokomotorna gibanja pa zajemajo plazenje, hojo po vseh štirih in končno vzravnano hojo. Na tej stopnji refleksi počasi izginjajo, nadomeščajo jih zavestna, čeprav še ne povsem diferencirana, groba in nekoordinirana gibanja.
2. mesec: Za krajši čas zadrži sredinski položaj glave, se opira na podlahti, dviga glavo do kota 45 stopinj. Dlan že večinoma razprta. Ob človeškem glasu se nasmehne in se z gibi odziva na materin glas.
3. mesec: Daje roke v usta, noge dviguje od podlage tako, da v kolkih in kolenih tvorijo kot 90 stopinj, obvlada sredinski položaj glave, se opira na komolce. Sklepanje rok v sredinski liniji, igra z rokami, opazovanje rok pred seboj, dajanje rok v usta. Zvok odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.
4. mesec: V trebušni legi se opira na podlakti, z povsem dvignjenim prsnim košem od podlage, glava v pokončnem položaju, pri tem že zmore prenesti težo na eno roko, z drugo poseči po predmetu; obrača se iz trebuha na hrbet. Hoteno poseganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj, nošenje predmetov v usta. Obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke. Čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji. Na umik prijetnega dražljaja zajoka.
5. mesec: Dviguje nogi od podlage do vertikale, se prijema za kolena; obračanje iz hrbta na trebuh.
6. mesec: Na trebuhu oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zgornji del trebuha odmaknjena od podlage, glava v pokončnem položaju, medenica na podlagi, nogi iztegnjeni; aktivno sodeluje pri potegu v sedenje, sedi ob opori. Prepreprijemanje predmeta iz ene v drugo roko, digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji), prenos predmeta preko sredinske linije. Prepozna znane in neznane obraze in se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.
7. mesec: Usklajeno in kontrolirano obračanje s trebuha na hrbet, bočni položaj, pričetki plazenja.
8. mesec: Samostojno sedenje, plazenje, stanje ob opori z nagnjenim trupom naprej, pokrčenimi kolki. Začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.
9. mesec: Štirinji položaj, kobacanje, samostojno posedanje iz štirinožnega ali bočnega položaja, dvigovanje v stojo ob opori. Pincetni prijem (z blazinicama palca in kazalca).
10. mesec: Stoja ob opori z vzravnanim trupom, bočno prestopanje ob opori. Zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.
11.-12. mesec: Zgodijo se prvi samostojni koraki naprej. Začetna hoja se razlikuje od že razvite hoje. Hoja je nekoliko širša; otrok hodi z več ali manj razširjenimi nogicami. Roke otroku bistveno pomagajo pri vzdrževanju ravnotežja. Med enajstim in dvanajstim mesecem otrok zaradi svoje senzomotorične inteligence že usklajuje gibe rok in se začenja na poseben način igrati, npr. manjše predmete daje v večje, jih daje ven, predmete nosi in pušča kjerkoli in kdaj to želi. Lahko že sestavi stolp iz dveh ali treh kockic. Zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.
12. mesec: Stoja prosto v prostoru brez opore.
13.-15. mesec: Samostojna hoja.
Razvoj fine motorike in vida: Natančnost in koordinacija
Fine motorične sposobnosti zajemajo aktivnost manjših mišičnih skupin, predvsem koordinacijo oči in rok ter ravnanje s predmeti. Ta razvoj je prav tako postopen in sledi določenim mejnikom.
Novorojenček: Prijemalni refleks, pogosto stisnjene dlani v pest.
2. mesec: Dlan že večinoma razprta.
3. mesec: Sklepanje rok v sredinski liniji, igra z rokami, opazovanje rok pred seboj, dajanje rok v usta.
4. mesec: Hoteno poseganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj, nošenje predmetov v usta.
6.-7. mesec: Prepreprijemanje predmeta iz ene v drugo roko, digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji), prenos predmeta preko sredinske linije.
9.-10. mesec: Pincetni prijem (z blazinicama palca in kazalca).
Razvoj sluha in govora: Od brbljanja do prvih besed
Razvoj sluha in govora je tesno povezan z zaznavanjem in motoričnimi sposobnostmi, predvsem tistimi, ki omogočajo produkcijo zvokov. Za pravilen razvoj govora je izjemno pomemben sluh, saj se govor razvija na podlagi zlogov in glasov, ki jih otrok sliši okoli sebe.
Novorojenček (prvi 3 meseci): Na zvoke se odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.
3.-4. mesec: Obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke.
8. mesec: Začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Z glasovi začne opozarjati nase in poskuša izgovarjati samoglasnike.
10.-12. mesec: Zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.
Socialno-čustveni razvoj: Povezovanje s svetom
Socialno-čustveni razvoj je prav tako neločljivo povezan s psihomotoričnimi sposobnostmi. Dojenček s svojimi gibi, glasovi in mimiko izraža svoja čustva in potrebe, s tem pa se povezuje s skrbniki in okoljem.
Novorojenček: Ob ustrezni podpori drugih oseb iz okolja razvija zmožnosti samopomirjanja.
1. mesec: Ob človeškem glasu se nasmehne.
2. mesec: Vrača nasmeh in se z gibi odziva na materin glas.
4. mesec: Čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji.
6. mesec: Prepozna znane in neznane obraze in se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.
8.-9. mesec: Tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.
10.-12. mesec: Zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.
Vpliv okolja in samodejavnosti na razvoj
Vašega dojenčka lahko pri gibanju spodbujate tako, da mu daste možnost, da vadi in nabira izkušnje. Položite vašega dojenčka na blazino na tleh kakor pogosto je mogoče in mu pustite, da brca. Ko je vaš dojenček buden, menjajte njegovo pozicijo ležanja na hrbtu z ležanjem na trebuščku in obratno. Kratek čas lahko dojenček tudi sedi pokonci v otroškem stolčku. Naredite veliko prostora za dojenčka, tako da umaknete nevarne predmete. Ta omogočena samodejavnost v varnem okolju je ključnega pomena za njegov celostni psihomotorični razvoj.
Pomembnost poznavanja razvojnih mejnikov
Razvojni mejniki predstavljajo nove motorične, zaznavne, spoznavne in socialno-čustvene sposobnosti otroka, ki jih običajno lahko spremljamo v značilnem sosledju. Njihovo doseganje je povezano s telesno rastjo in razvojem možganov, pogojeno je tako z dednimi dejavniki, kot z vplivi okolja, izkušnjami, motivacijo. Različna področja razvoja so med seboj tesno prepletena in povezana. Skladno z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu - dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.
Poznavanje razvojnih mejnikov je pomembno pri spremljanju otrokovega razvoja, ni pa zamujanje pri posameznem mejniku v primeru, če otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo, samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Klinične ocenjevalne lestvice oziroma testi razvoja, ki jih na rednih sistematskih pregledih uporablja tudi otrokov pediater, upoštevajo precejšnje individualne razlike med posamezniki. Dodatna pozornost in spremljanje sta potrebna predvsem, ko otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo.
Motorika vpliva na učni uspeh, saj obstaja povezava med telesom in umom. Ko je telo pripravljeno na učenje, postane učenje samodejno. Za akademski uspeh je ključna dobra telesna pripravljenost, ustrezna glede na otrokovo starost, saj otrok za učenje, vedenje, pisanje domačih nalog, ohranjanje pozornosti in koncentracije v šoli, uporablja celotno svoje telo. Učinkovit senzomotoričen razvoj izboljša delovanje višjih možganskih funkcij, torej omogoča kompleksno učenje in ustrezno vedenje. Ključne motorične spretnosti za uspešno delo v šoli so: koordinirana uporaba rok in oči, bilateralna koordinacija, ravnotežje in koordinacija, prečkanje medialne sredine, posturalna kontrola, zavedanje telesa in praksija.
tags: #psihomotoricne #sposobnosti #dojencka