Vsak novopečen starš se slej ko prej sreča s trenutkom presenečenja ob previjanju, ko v plenici namesto pričakovane rumenkaste ali rjavkaste vsebine zagleda živo ali temno zeleno blato. Ta pojav je eden najpogostejših razlogov za klice v pediatrične ambulante in iskanje informacij na spletu, saj barva blata pri dojenčkih pogosto velja za neposreden pokazatelj njihovega zdravja in počutja. Čeprav je prva reakcija pogosto strah ali skrb, da je z otrokom nekaj narobe, je v veliki večini primerov zeleno blato povsem neškodljivo in fiziološko normalno. Barva in konsistenca otroškega blata se namreč nenehno spreminjata glede na starost, način hranjenja, hitrost prebave in celo morebitne dodatke, ki jih otrok uživa.
Razumevanje prebavnega procesa in vloge žolča
Da bi razumeli spremembe v barvi, moramo najprej razumeti, kako prebava deluje. Osnovna barva blata je v resnici odvisna od žolča. Žolč je prebavna tekočina, ki nastaja v jetrih in se hrani v žolčniku, njegova naloga pa je pomoč pri razgradnji maščob. Ko hrana potuje skozi dojenčkov prebavni trakt, encimi in bakterije v črevesju kemično spreminjajo žolč. Med tem procesom se barva žolča spreminja iz zelene v rumeno in na koncu v rjavo. Če hrana potuje skozi črevesje prehitro, kot je to pogosto pri driski, žolč nima časa, da bi se ustrezno razgradil, kar lahko povzroči zeleno obarvano blato.
Dejavniki, ki vplivajo na barvo in konsistenco blata
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vsebino plenice, je način, kako se dojenček hrani.
Izključno dojeni otroci: Pri izključno dojenih otrocih je običajno blato gorčično rumene barve in kašaste strukture. Vendar pa se pogosto pojavi zeleno, penasto blato. To je klasičen znak, da dojenček zaužije preveč t.i. "sprednjega mleka", ki je bolj vodeno in bogato z laktozo. Če dojenček popije preveč laktoze iz prednjega mleka, njegovo črevesje morda ne bo zmoglo vsega prebaviti dovolj hitro. To povzroči fermentacijo v črevesju, kar vodi do plinov, krčev in zelenega, včasih eksplozivnega blata. Pomembno je, da dojenček dojko vedno popolnoma izprazni, preden ga pristavite na drugo, da zagotovite zaužitje bolj mastnega "zadnjega mleka".
Dojenčki, ki uživajo mlečno formulo: Dojenčki, ki uživajo mlečno formulo, imajo pogosto temnejše, bolj gosto blato rjavkasto-zelene barve. Mnoge sodobne formule so obogatene z železom. Železo, ki se v črevesju ne absorbira popolnoma, oksidira in obarva blato v temno zeleno, skoraj črno barvo. To je povsem normalen pojav in znak, da se železo izloča skozi prebavila. Če otrok jemlje sirup z železom zaradi slabokrvnosti ali če pije formulo z visoko vsebnostjo železa, se blato pogosto obarva temno zeleno ali celo črno-zeleno.
Posebne formule: Posebne formule, namenjene otrokom z alergijami ali kolikami (kjer so beljakovine že delno razgrajene), pogosto povzročajo izrazito zeleno blato.
Uvedba goste hrane: Ko dojenček začne uživati gosto hrano (običajno okoli 6. meseca), se paleta barv v plenici drastično razširi. V tem obdobju se lahko pojavijo "zelenjavne plenice", kjer je v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Umetna barvila: Če otrok (ali doječa mati) zaužije hrano z močnimi umetnimi barvili (npr. rdeča, modra ali zelena barva), se lahko blato obarva. Vijolično ali črno barvilo v določenih izdelkih lahko prav tako povzroči zeleno barvo blata, kar nakazuje, da telo ne more dobro prebaviti teh barvil.
Kdaj je zeleno blato lahko znak za skrb?
Čeprav je večina vzrokov zelenega blata neškodljivih, obstajajo situacije, kjer zeleno blato nakazuje na zdravstveno težavo ali okužbo. V takih primerih je pomembno biti pozoren na spremljajoče simptome.
Črevesne okužbe (gastroenteritis): Ko dojenček zboli za črevesno okužbo (npr. rotavirus ali adenovirus), se prebava drastično pospeši. Zaradi driske hrana “zdrvi” skozi črevesje, žolč nima časa spremeniti barve, rezultat pa je tekoče, smrdeče zeleno blato. Nenadna driska je lahko nevarno stanje, ki zaradi izsušitve otroka celo življenjsko ogroža. Strokovni izraz diareja (ali driska) izhaja iz grške besede »dia« (kar pomeni »skozi«) in »rhein« (kar pomeni »teči«). Torej nenadna driska pri otroku pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto (od 4-krat do 20-krat na dan). Povečan delež vode v blatu je posledica motenega prenosa vode in elektrolitov oziroma motenega procesa vsrkavanja in izločanja elektrolitov v tankem in debelem črevesu. Če otrok zboli za drisko, priporočamo, da ga čim hitreje peljete k zdravniku, saj lahko pri dojenčku izsušitev nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda. Pred obiskom razmislite, kaj bi lahko bil razlog za drisko - pokvarjena hrana, prenos okužbe v, recimo vrtcu, nova zdravila ipd.
Hidracija je pomembna: prepoznavanje znakov dehidracije pri vašem malčku
Alergija na kravje mleko: Alergija na kravje mleko (ali natančneje na beljakovine kravjega mleka) je ena najpogostejših alergij pri dojenčkih. Lahko se kaže s prebavnimi motnjami, vključno z zelenim, sluzastim blatom, ki lahko včasih vsebuje tudi nitke krvi. Če opazite kri, se nemudoma posvetujte s pediatrom.
Rast zobkov: Morda se sliši nenavadno, vendar je rast zobkov pogost vzrok za zeleno blato. Dojenčki v tem obdobju proizvajajo ogromne količine sline, ki jo pogoltnejo. Ta lahko vpliva na prebavo in povzroči zeleno blato.
Antibiotiki: Otrok, ki uživa antibiotike, lahko dobi drisko, ga mučijo vetrovi in je napihnjen. V takih primerih se priporoča uporaba probiotikov (z najmanj dvournim razmakom med zaužitjem antibiotika in probiotika). Raziskave so potrdile, da probiotiki skrajšajo trajanje driske, ki jo povzročijo antibiotiki.
Okužba z bakterijo Clostridium difficile: Če opažate zeleno blato več kot 72 ur, to lahko nakazuje na okužbo z bakterijo Clostridium difficile, do katere pride najpogosteje po dolgotrajni uporabi antibiotikov ali pa pri ljudeh z motnjami, povezanimi z delovanjem imunskega sistema. Poleg zelenega blata je tipičen simptom te okužbe tudi diareja zelo neprijetnega vonja, pride pa lahko tudi do rahlega povišanja telesne temperature.
Kdaj je potrebno obiskati pediatra?
Čeprav je zeleno blato pogosto neškodljivo, je pomembno vedeti, kdaj je potreben obisk zdravnika.
Potrebno je obiskati pediatra v naslednjih primerih:
- Blato je črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja).
- Blato je rdeče (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika).
- Blato je belo (težave z žolčnikom).
- Otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine.
- V blatu je sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco).
- Blato se močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo).
- Blato je tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno).
- Otrok bruha, ima drisko in noče jesti, saj lahko v nekaj urah dehidrira. Znaki izsušitve so žeja, slabost, zmanjšano izločanje seča, bledosiva barva kože, suha ustna sluznica, zaspanost, hitrejše bitje srca, zmanjšana napetost kože. Če je otrok večji, lahko ima vrtoglavico ob vstajanju.
Kaj storiti, če je otrok zaprt?
Če ima otrok blato kot zajček (v kroglicah), potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
- Če je otrok dojen: Naj mamica uživa več vlaknin (sadje in zelenjava).
- Če je dojenček hranjen z nadomestnim mlekom: Priporočamo izbor mleka, ki je namenjen prav tej težavi. Vsebuje več mlečnega sladkorja in magnezija, ki zmehčata blato in omogočata lažje odvajanje blata. Posvetujte se tudi z izbranim pediatrom.
- Če otrok že uživa gosto hrano: Potem poskrbite, da zaužije veliko sveže zelenjave in sadja, naj pije dovolj tekočine (najbolje voda), ne ponujajte pa mu čokolade in čokoladnih kašic, riža in kuhanega korenja.
Nega in podpora otroku z zelenim blatom ali drisko
V večini primerov je nežna nega doma nadvse dobrodošla. Pomembno je, da otrok ostane hidriran in pije veliko tekočine. Otroci lažje prenašajo pogostejše pitje majhnih količin tekočine kot manj pogoste velike količine. Bruhajoč ali drisajoč otrok naj ostane doma. Tudi če sumite, da vzrok ni nalezljiva bolezen, bo otrok potreboval nekaj mirnih dni, da si opomore.
Pomembno je tudi, da naredite vse, kar je v vaši moči, da podprete njegov imunski sistem in mu pomagate, da okreva. Otrok naj bo čimbolj oddaljen od drugih ljudi. Ne uporabljajte njegovih skodelic ali krožnikov. Po čiščenju bruhanja ali driske si skrbno umijte in posušite roke in med otrokovim bruhanjem ali drisko poskusite zadržati dih. Ostani mirna in k težavi pristopi praktično. Poskušajte oceniti, kakšna je količina, ki jo otrok izbruha ali iztrebi, v primerjavi s količino popite tekočine. Bodite pozorni tudi na barvo njegovega urina. Spodbujajte otroka, naj zadrema.
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh načelih in ima dva osnovna cilja: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitnega ravnovesja pri otroku; primerna prehrana, kar pomeni preprečevanje podaljšanega obdobja driske in stradanja. Mati naj med nenadno drisko pri otroku nadaljuje z dojenjem in dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Pri malčku in večjem otroku pa priporočamo hitro uvajanje prehrane brez dietnih omejitev.
Če se zdi, da se stanje ne izboljšuje ali če imate kakršne koli dvome, se vedno posvetujte s svojim pediatrom. Informacije na spletnih straneh so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in v nobenem primeru niso nadomestilo za posvet z zdravnikom.
Vallery! Sem spregledala, da je star 5 tednov!!! Raje kar pokliči takoj zdravnika, to je zelo majhen otrok, ko moraš vsako stvar resno vzeti. Pa ne se ustrašiti, veš tako je - bolje, da si ziher!!! Srečno. Resnično, zlasti pri tako majhnih dojenčkih, je bolje biti previden. Vallery! Ola Piki Miki! Dris ka pri dojenčku se šteje, kadar je to v bistvu že voda, zelena voda v velikih količinah in kar naprej teče. Ko otrok poje obrok, že odvaja. Pa tudi vmes seveda. Nevarno je, ker tak malček lahko izredno hitro dehidrira, če pa še zavrača vso tekočino… ne ostane drugega kot da ga priklopijo na infuzijo. Tudi zelo redek kakec ( skoraj kot voda ) ni ravno normalen ( sploh zelo smrdeč in zelen ) čeprav redko blato pri dojenčkih ni nič neobičajnega. Pri driski pa skoraj nimaš nič kašice, le zelena voda! Skratka zoprno in nič luštno!! Nočko! Vallery!